Za ves trud – tolikih dni in let pa smo se dogovorile in odločile, da ga letos v avgustu 19.,20., in 21. kar za tri dni švrknemo na morje. Pozabimo na vse brige in skrbi – pustimo doma družine in krave ter z vlakom odpotujemo v Izolo.

Za mnoge prvič – za vse pa nepozabno – dogodki, pogled in sonce – so stvari, ki jih je zapisalo naše srce.

Spomini na ljudi, ki smo jih srečevale – na tiste, ki so nas stregli ter na trenutke, ki smo jih doživele je nekaj nepopisno lepega in nepozabnega.

Ne štejeva si velikih zaslug – vendar sva srečni – saj še danes slišiva tiste hvaležne besede – hvala vama Nada in Miranda za nepozabne počitnice.

Naučile smo jih stopiti v to širno morje in uživati v tistih drobnih stvareh, ki jih tisti, ki hodijo na dopust vsako leto več niti ne opazijo in ne začutijo.

To je bil naš čas – naš kraj in ostajajo naši spomini.
 
SREČA JE DIŠAVA,
KI JE NE MOREŠ DATI DRUGIM,
NE DA BI KAKŠNA KAPLJICA
PADLA TUDI NATE.