Gledano z geografskega vidika zavzema Občina Sv. Jurij v Slovenskih goricah skrajni vzhodni del zahodnih Slovenskih goric. Jurovski Dol v širšem obsegu leži na obrobju Pesniške doline, med rekama Pesnico in Ščavnico. Površina znaša 34 km2 na kateri živi 2187 prebivalcev v 599 gospodinjstvih. Je demografsko manj razvito območje, saj je delež starejšega kmečkega prebivalstva več kot 30%. Prevladujejo kmetje, industrije ni, so pa storitvene dejavnosti s področja gradbeništva, trgovine, avtoprevozništva, ličarstva, krovstva, mizarstva, gostinstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Je ena izmed tipičnih slovenskogoriških vasi z »dolom«, po katerem teče Globovnica ob centru vasi, druga naselja po vrhovih pa razmejujejo še potoki Velka, Partinjšak in Gasterajski potok. Poti, ki so speljane z vseh vrhov proti centru kraja, so večidel asfaltirane. Sredi gričastega jedra stoji gotska cerkev sv. Jurija iz 16. stoletja, največji kulturno-arhitekturni spomenik v kraju.

Kratka predstavitev občine

Občina Sv. Jurij v Slov. goricah ima naslednja naselja: Jurovski Dol, Malno, Gasteraj, Zg. Partinje, Vardo in Žitence.

Jurovski Dol je rahlo sklenjeno naselje v dolini Globovnice, ki jo z obeh strani obdaja valovito in manj strmo pobočje. Na vzhodu meji na Malno, na zahodu na Zg. Partinje. V osrednjem delu se je oblikovalo gručasto naselje, kjer stoji nekaj stanovanjskih hiš in stanovanjski blok, šola, cerkev, pošta, trgovini, kulturni dom, gasilski dom in vrtec. Skozi naselje poteka prometna krajevna pot Lenart – Jakobski Dol.

Zgornje Partinje je največje naselje v občini, ki leži v zahodnem delu občine. Naselje leži med dvema vrhovoma in vmesno dolino Partinjskega potoka. Prevladujejo manjši in srednji kmetje. Danes se naselje postopoma razvija, saj se ljudje ukvarjajo tudi z obrtjo, kmečkim turizmom in tržno proizvodnjo.

Malna leži na prisojnem pobočju med dolinama Globovnice in Gasterajskega potoka. V dolini so travniki in njive, na pobočjih se razprostirajo sadovnjaki in vinogradi. Za ta predel so še posebej značilni vodnjaki s talno vodo.

Gasteraj je razdeljen na Spodnji, Srednji in Zgornji Gasteraj. To so rahlo sklenjena naselja med potokoma Velko in Gasterajskim potokom. Posesti so majhne in razdrobljene, ki kmetom ne prinašajo večjega vira dohodka, zato si iščejo zaposlitev v bližnjih mestih.

Varda je manjše razloženo naselje med Jurovskim Dolom in Zgornjim Partinjem. Večji del naselja sestavljajo majhni zaselki na krčevinah, med njimi je znana Jurovska cesta, ki povezuje Lenart in Jurovski Dol. Nekoč tipična vinogradniška pokrajina se danes spreminja in kaže novo podobo, opaziti je namreč številne novogradnje, ki oživljajo naselje.

Žitence ležijo na treh slemenih ob cesti Lenart – Cmurek. Poseljenost se vidi na slemenih, le redke hiše vidimo na pobočjih in ob vznožju gričev. Na pobočjih prevladujejo njive in sadovnjaki, na dnu dolin so travniki.

Sveti Jurij ni le cvetni maj,
sveti Jurij je svoboda
in življenje in moč in priroda,
in tema le zimski bil zmaj…

(po J. M. Aleksandrov)

Jurij je bil vojščak višjega rodu, doma iz Kapadokije in je živel v 4. stoletju. Najbolj znana legenda o Juriju je iz srednjeveške knjige Legenda aurea. Po njej naj bi Jurij izhajal iz imenitne družine. Bil je vojak. Takrat je deželo obvladoval zmaj, ki so mu morali vsak dan žrtvovali dve ovci, da so ga pomirili. Ko je zmanjkalo ovc, je zahteval človeške žrtve. Žreb, ki naj bi določil prvo žrtev, je izbral kraljevo hčer in ta se je oblekla v nevestina oblačila. Tedaj je Jurij s sulico napadel zmaja, ga ranil in pripeljal pred ljudstvo. Obljubil je, da go bo ubil, če se mu bodo vsi pustili krstiti. Ko sta se ljudstvo in kralj s tem strinjala, je Jurij ubil zmaja, potem pa krstil petnajst tisoč ljudi.

Preganjalci kristjanov so leta 305 Jurija ujeli. Vsa mučenja je prestal brez poškodb. V srednjem veku, ko je njegovo ime prišlo v Evropo, so ga zelo častili, vendar ne zaradi mučeništva, ampak zaradi njegovega junaštva. Zato je postal tudi zavetnik mnogih dežel in mest.

Tudi naša občina praznuje svoj praznik na dan 23. april – Jurjevo. Grb občine predstavlja Sv. Jurij, zaščitnik viničarjev, viteških redov, tabornikov, kmetov, rudarjev, lončarjev, sodarjev, ujetnikov, popotnikov in konjenikov. Sv. Jurij je hkrati tudi farni zavetnik. Upodobljen je na konju v boju z zmajem. Njegov atribut je sulica, ki ima na vrhu zastavo, ki plapola v desno stran grba. Na njej je grozd z dvema trtnima listoma, ki predstavlja vinorodnost našega območja. V levi zgornji strani je šesterokraka simetrična zvezda. Njeni kraki so rahlo izbočeni. Podobne tri takšne zvezde najdemo na našem največjem arhitekturnem spomeniku, cerkvi Sv. Jurija.

Jurij kot Pomlad, ki premaga Zimo, iztrga iz
krempljev Zemljo, ogroženo kraljično(legenda
o Juriju). Hrup trobentanja, zvončkljanja in
tuljenja naj bo pregnal vse zimske demone.
S kresovi in metanjem žarečih bukovih ploščic
kar je koroška značilnost, so naši predniki v
predkrščanski dobi skušali ojačati sonce,
božanski ogenj na nebu.