SPLETNI PORTAL OBČINE JE V FAZI IZDELAVE IN UREJANJA. Za morebitne napake se opravičujemo. Hvala za razumevanje.

ZAČENJA SE KURILNA SEZONA

Začetek, konec in trajanje kurilne sezone v Sloveniji določa Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), in sicer se kurilna sezona začne tretji dan, ko je zunanja temperatura ob 21. uri tri dni zapored nižja ali enaka 12 °C. Konec sezone gretja pa je tretji dan, ko je zunanja temperatura v prvi polovici leta ob 21. uri tri dni zapored višja ali enaka 12 °C. Po podatkih ARSO v večini nižje ležečih območjih kurilna sezona traja v povprečju od 6 do 8 mesecev, v višje ležečih, gorskih območjih, pa tudi do 11 mesecev. 

Ogrevanje stavb, priprava tople sanitarne vode in hlajenje imajo na kakovost zraka občuten vpliv, zato je zelo pomembna taka izbira energenta, ki najmanj onesnažuje okolje in hkrati učinkovite kurilne naprave. To je nenazadnje pomembno tako iz vidika kakovosti zraka, kot tudi ekonomskega vidika (manjši stroški ogrevanja). Kljub splošnim smernicam o uporabi ustreznega energenta, pa v praksi še zmeraj velik delež odpade na fosilna goriva in kurjenje z lesno biomaso, prav tako nam velikokrat menjavo stare kurilne naprave onemogoča finančno stanje gospodinjstva.
 
Kaj lahko sami naredimo za boljši zrak? 

• Pravilna izbira kurilne naprave 
Sodobne naprave so tehnološko napredne, imajo večji izkoristek in zato nižje stroške energenta, ter občutno nižje izpustov dimnih plinov v ozračje. Predimenzioniranost kurilne naprave vodi v prehitro zgorevanje in oddajanja prevelike količine toplote v prostore, s čimer znatno povečujemo stroške. Brezplačno svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih ter o finančnih vzpodbudah pri menjavi kurilnih naprav lahko najdete na spletni strani Eko sklada – Ensvet.
 
• Kakovost goriva 
Za kurjavo so primerna polena, lesni briketi ali peleti iz naravnega, kemično neobdelanega lesa. Barvan, lepljen in umazan les ni primeren za kurjavo. Drva za takojšnjo uporabo morajo biti primerno suha. 

• Način kurjenja
Najprimernejši način je zgornje odgorevanje goriva od vrha proti rešetki, ki se izvede tako, da najprej zlagamo večja polena (vzporedno ali križno), nanje polagamo manjše nasekana drva ali trske, med katere položimo vžigalni material (npr. lesna volna). Z dovodom zraka uravnavamo plamen. Faza vžiganja in segrevanja mora biti čim krajša, saj v nasprotnem primeru prihaja do nepopolnega zgorevanja in tvorbe ogljikovega monoksida.
 
• Vzdrževanje kurilne naprave
Redno čiščenje pepela in pravilno vzdrževanje v skladu z navodili proizvajalca je pogoj za dobro delovanje naprave in zmanjšanje izpustov v prostor in zunanji zrak. Prav tako je  pomembno izvajanje rednih pregledov in čiščenje dimniških naprav.  
 
Ob doslednem upoštevanju teh osnovnih pravil bo zgorevanje v peči s svetlim rumenim ali modrikastim plamenom, brez vidnega dima in nizkimi emisijami, medtem ko je za visoke emisije značilen temnejši, rdeč ali celo črn plamen in sajast dim, v dimniku pa so opazne sajaste in katranske obloge (možnost dimniškega požara).
 
Čeprav lesna biomasa velja za ekološko prijazno, pa lahko iz zapisanega ugotovimo, da z neustreznim načinom kurjenja okolju povzročimo veliko škode (povišane koncentracije PM delcev, benzo(a)pirena, črnega ogljika in drugih onesnaževal iz nepopolnega izgorevanja), ki se nam vrača v obliki številnih respiratornih, krvožilnih in srčnih bolezni.
 
Kurjenje odpadkov? 
 
V skladu z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki je kurjenje le-teh prepovedano, saj s takim početjem neposredno škodujemo naravi in ogrožamo zdravje ljudi okoli sebe.
 
V zadnjih letih se je močno povečala uporaba malih kurilnih naprav na lesna goriva v gospodinjstvih, saj je les finančno dokaj ugoden energent oziroma ga je v našem okolju relativno veliko. Ob tem opažamo tudi povečano onesnaženje zraka s trdimi delci na račun kurjenja, kar dokazuje vedno večji delež črnega ogljika v teh delcih oz. nakazuje na kurjenje ne samo s primernim lesom, temveč tudi z odpadki ali drugimi snovmi, ki v peč ne sodijo. Zato so vse bolj pogoste pritožbe na brezvestno ravnanje svojih soobčanov. Vedeti moramo, da je mogoče po izpustu iz dimnika (količina, barva, gostota dima) sklepati na neustrezno kurjenje.
 
Vse opažene nepravilnosti pri kurjenju lahko občani prijavijo na Inšpektorat RS za okolje in prostor (01/420-44-88, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.).  
 
Več informacij o kakovosti zraka in o pravilnem kurjenju lahko najdete na spletni strani Skupne službe varstva okolja.
 
Pripravila:
Nina GORNIK MULEC
SOU Maribor, Skupna služba varstva okolja

DELAVNICE NA TEMO "TUJERODNE (INVAZIVNE) VRSTE V URBANEM IN GOZDNEM PROSTORU"

3

V okviru projekta ALPTREES, katerega partner je Mestna občina Maribor, smo v mesecu septembru pripravili sklop delavnic na temo »Tujerodne (invazivne) vrste v urbanem in gozdnem prostoru«. Izvedli smo jih na območju občin Duplek, Miklavž na Dravskem polju in Mestne občine Maribor. Z delavnicami smo želeli izvesti aktivnosti ozaveščanja lokalnih skupnosti, lastnikov gozdov, strokovne in širše javnosti glede prepoznavanja tujerodnih in invazivnih vrst, različne možnosti njihovega odstranjevanja in uporabe. Delavnice je koordinira Skupna občinska uprava Maribor, Skupna služba varstva okolja, vodila pa jih je strokovnjakinja iz Zavoda za gozdove Slovenije dr. Mateja Cojzer, ki se ji je v Mariboru pridružila ga. Tanja Grmovšek iz Nege dreves ARBORIST.

Pojma tujerodna in invazivna vrsta ne pomenita enako

Tujerodne vrste so živa bitja (rastlina, žival, gliva, mikroorganizem), ki so namerno ali nenamerno zanesena na območje zunaj svoje naravne razširjenosti. Invazivna tujerodna vrsta ali »invazivka« je tista, ki se v novem okolju ustali in povzroča spremembe, ki škodljivo vplivajo na domorodne vrste, ekosisteme, gospodarstvo, zdravje ter blaginjo ljudi. Vsaka tujerodna vrsta ni nujno invazivna, saj veliko tujerodnih vrst v novem okolju ne obstane.

Zakonodaj s področja tujerodnih (invazivnih) vrst:

- V Evropski uniji (EU) je od leta 2014 v veljavi uredba, ki ureja področje invazivnih tujerodnih vrst. Ta med drugim določa, da je invazivne vrste zakonsko prepovedano vnašati v EU, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati itd. Ministrstvo za okolje in prostor je pred kratkim v obravnavo posredovalo osnutek nacionalne Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.
- V Sloveniji je obvezno zatiranje ambrozije z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in Odredbi o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia predpisano od leta 2010. V skladu s predpisi so imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih.
- Tujerodne rastline so vključene v pravila o navzkrižni skladnosti. Na kmetijskih zemljiščih je treba zatirati naslednje vrste: rudbekija/ deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron annuus) in ambrozija/ pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia). 

Na terenu smo opazili prisotnost tujerodnih (invazivnih) drevesnih vrst, med katerimi sta najštevilčnejši veliki pajesen in pavlovnija, od zelnatih pa navadna barvilnica, pelinolistna žvrklja - ambrozija, žlezava nedotika, orjaška zlata rozga, japonski dresnik in enoletna suholetnica. 

Za vse zgoraj naštete vrste je značilna hitra rast, težavno in trdovratno odstranjevanje, saj so ravno zaradi specifičnih strategij preživetja in širjenja te vrste prevladale nad ostalimi rastlinami. Pomembno je, da jih odstranimo pravočasno in onemogočimo dodatno širjenje po prostoru. 

Sodelovanje in izmenjava izkušenj strokovnjakov z lokalnimi skupnostmi, društvi ter širšo javnostjo o tujerodnih (invazivnih) vrstah so ključnega pomena za boljše razumevanje problematike, ki je povezana s temi vrstami.
 
Zapisala: Tea Drevenšek
Skupna občinska uprava Maribor
Skupna služba varstva okolja
 

1

 
 
 
 
 
 Slika 1: Opazovanje tujerodnih (invazivnih) vrst na terenu.
 

2

 
 
 
 
 
 Slika 2: Izobraževanje o invazivnih tujerodnih vrstah je pritegnilo veliko zainteresiranih.
 

4

 
 
 
 
 
 Slika 3: S problematiko tujerodnih invazivnih vrst se srečujejo tudi delavci režijskega obrata.
 

Osnovni podatki

logo

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Jurovski Dol 70b
2223 Jurovski Dol

ID za DDV: SI58481435

Kontaktni podatki

TEL: 02 729 52 50
FAX: 02 729 52 55

E: obcina@obcinajurij.si

www.obcinajurij.si

Uradne ure

ponedeljek:    od 8.do 14.ure
torek:    od 8.do 14.ure 
sreda:   od 8.do 12.ure in od 13.do 17.ure
četrtek:   od 8.do 14.ure
petek:   od 8.do 13.ure

 

Meni