SUBVENCIJE EKO SKLADA V LETU 2023

Načrtujmo racionalno porabo energije že danes, znižajmo stroške ogrevanja in pravočasno zaprosimo za subvencije.

Subvencije se glede na razpoložljiva sredstva in splošno energetsko situacijo z leti delno spreminjajo, zato je smotrno na hitro pregledati letošnje stanje razpisov za ta sredstva.

Nanašajo se predvsem na energetske prenove, sončne elektrarne, toplotne črpalke in druge ogrevalne sisteme. Za novogradnje stanovanjskih hiš subvencij ni na voljo, spodaj opisane aktualne subvencije EKO sklada se nanašajo na posamezne ukrepe za zmanjšanje porabe energije v objektih.

Razpisujejo se subvencije za:

Naložbe v samooskrbo z električno energijo – sončne elektrarne

Letos je za investicije v sončne elektrarne odprt javni poziv 104SUB-SO22. Če je bila višina nepovratnih sredstev v predhodnih pozivih za sončne elektrarne 180 EUR za 1 KW inštalirane nazivne moči, je v novem subvencija 50 EUR (brez vgradnje hranilnika EE). Višina subvencije v vrednosti 500 EUR pa se izplača za 1 KW inštalirane nazivne moči, če investirate v sončno elektrarno in hranilnik električne energije, višina pa je omejena navzgor na 25 % stroškov investicije. Hkrati je za sončne elektrarne na voljo ugodno kreditiranje (za obdobje 10 let, trimesečni euribor +1,3 %).

Veliko investitorjev je zaradi velikega zanimanja za male sončne elektrarne v 2022 ostalo brez subvencije. Nov javni poziv v 2023 tako za lanske investicije v sončne elektrarne omogoča koriščenje subvencije za nazaj, s pogojem, da je sončna elektrarna že priključena v sistem samooskrbe. Čeprav večino lanskega leta subvencije za sončne elektrarno niso bile na voljo, jih je bilo priklopljenih rekordno število, približno 13.000.

Subvencije za toplotne črpalke

Za vgradnjo toplotne črpalke v nov objekt se prejme subvencijo do 20 % stroškov, za zamenjavo stare peči za centralno ogrevanje s toplotno črpalko pa do 40 % oziroma 50 %  stroškov. Subvencije so lahko dodeljene za vgradnjo električne, plinske, sorpcijske ali hibridne toplotne črpalke sistemov zrak-voda, voda-voda, zemlja-voda, toplotna črpalka pa mora dosegati predpisano sezonsko energijsko učinkovitost. Na spletni strani EKO sklada je objavljen seznam vseh dobavljivih toplotnih črpalk, ki ustrezajo predpisanim pogojem učinkovitosti.

Za prvo vgradnjo toplotne črpalke zrak-voda v novi objekt lahko koristite subvencijo do 20 % vrednosti oziroma 1000 EUR. Če iztrošeno peč na drva ali peč na kurilno olje v obstoječem objektu zamenjate s toplotno črpalko, prejmete do 40 % vrednosti, vendar maksimalno 2500 EUR. Za vgradnjo geotermalne toplotne črpalke voda-voda ali geosonde je subvencija najvišja. Pripada vam subvencija do 20 % naložbe, oziroma 2500 EUR, v primeru, da gre za nov objekt. Izredno subvencijo v vrednosti 40 % naložbe oziroma do 4000 EUR pa lahko koristite v obstoječem objektu, ko iztrošeno peč na kurilno olje ali drva zamenja toplotna črpalka voda-voda (ali zemlja-voda).

1

 

 

 

 
Različni sistemi toplotnih črpalk

Visoke subvencije za peči na lesno biomaso

Višina subvencije je pri pečeh na lesno biomaso odvisna od tega, ali gre za prvo vgradnjo peči ali zamenjavo. Pri prvi vgradnji v novih objektih prejmete 20 %, vendar ne več kot 2000 EUR, in sicer na celotnem območju RS. 50 % subvencijo, vendar ne več kot 4000 EUR, prejmete za peč na lesno biomaso pri zamenjavi stare na območjih občin, kjer ni sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka. V novem pozivu subvencij za plinske peči ni.

Centralni ali lokalni prezračevalni sistem

Višina subvencije je do 20 % naložbe, vendar ne več kot 2000 EUR, za investicijo v centralni prezračevalni sistem ter 300 EUR na prezračevalno napravo za lokalno prezračevanje.

Okna, fasade, toplotna izolacija

Višina subvencije za okna je do 20 % stroškov naložbe v energetsko učinkovita lesena okna, vendar ne več kot 150 EUR/m2 zamenjanih oken. Pri izolacijah je višina subvencije do 20 % stroškov, vendar ne več kot 12 EUR/m2 toplotne izolacije fasade, strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru oziroma izolacije tal na terenu ali tal nad neogrevanim prostorom/kletjo. 

Solarni kolektorji, daljinsko ogrevanje

Za vgradnjo solarnih kolektorjev lahko koristite subvencijo do 30 % naložbe oziroma ne več kot 300 EUR/m2 svetle površine sprejemnikov sončne energije oziroma 600 EUR za 1 kVA inštalirane nazivne električne moči fotonapetostnih modulov. Za vgradnjo nove ali za zamenjavo stare toplotne postaje za priklop na daljinsko ogrevanje lahko prejmete do 50 % priznanih stroškov investicije. Višina subvencije omejena do 3000 EUR na posamezno stanovanje.

Socialno šibka gospodinjstva

EKO sklad prispeva k zmanjševanju energetske revščine in boljši kakovosti bivanja občanov. Omogoča subvencije za prejemnike denarnih socialnih pomoči ali varstvenega dodatka z namenom zmanjševanja porabe energije in vode, s tem pa tudi stroškov zanje.

Ob zamenjavi stare kurilne naprave na trdna goriva z učinkovitejšo novo kurilno napravo na lesno biomaso (peč na drva, peč na pelete, peč na sekance) lahko pridobite 100 % subvencijo, če ste lastnik ali solastnik stavbe ali dela stavbe ali najemnik občinskega stanovanja in prejemate redno denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek. Ker se subvencija nakaže neposredno na bančni račun izvajalca, prejemnikom subvencije ni treba založiti sredstev za izvedbo naložbe.

Če se vaš blok prenavlja (toplotna izolacija fasade, strehe ali stropa, optimizacija ogrevalnega sistema, izvedba obsežne energetske prenove ali prenova skupne kotlovnice), lahko pridobite 100 % subvencijo za vaš delež v okviru celotne naložbe v prenovo bloka, če ste lastnik ali solastnik stanovanja v starejšem bloku in prejemate redno denarno socialno pomoč.

Energetsko svetovanje

Vse informacije o aktualnih razpisih so na voljo na spletni strani EKO sklada: https://www.ekosklad.si/prebivalstvo, kjer lahko najdete pogoje za pridobitev subvencije, višino in način izplačila. V kolikor ti podatki niso dovolj razumljivi se lahko naročite na energetsko svetovanje mreže ENSVET na brezplačno številko 080 16 69, od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro.

Na voljo so vam tudi svetovalci ENERGAP-a na tel. številki: 02 234 23 63.

Posvetujte se o možnostih pridobitve subvencije ali ugodnega kredita in izkoristite priložnost za ugodno financiranje.

Vir: spletna revija Varčujem z energijo, 12. 6. 2023

SKUPNA OBČINSKA UPRAVA
Skupna služba varstva okolja
Irena KOZAR

5. JUNIJ, SVETOVNI DAN VARSTVA OKOLJA

Svetovni dan varstva okolja je eden najstarejših svetovnih dni, ki ga obeležujemo na pobudo OZN in njenega okoljskega programa že od leta 1973.

Svetovni dan okolja je največji mednarodni praznik, posvečen okolju. Letošnji v središče postavlja iskanje rešitev za onesnaževanje s plastiko. In kakšna je okoljska statistika v Sloveniji?

Količine odpadne plastike se zmanjšujejo

Količina odpadne plastike se v Sloveniji zmanjšuje. Delež odpadne plastike v obdobju 2017–2021 predstavlja približno 0,9 % vseh nastalih odpadkov. V 2021 je nastalo 66.596 ton odpadne plastike ali 1 % manj kot leto prej (67.282 ton) oz. 7 % manj kot v 2017 (71.619 ton).

Poraba glavnih rastlinskih hranil iz mineralnih gnojil se zmanjšuje

Leta 2021 je bilo v kmetijstvu v Sloveniji porabljenih okoli 124.000 ton mineralnih gnojil ali 6 % manj kot v letu pred tem (131.000 ton) oz. 10,6 % manj kot v 2019 (okoli 138.000 ton). V 2021 so ta gnojila vsebovala za 3,7 % manj glavnih rastlinskih hranil (dušik N, fosfor P2O5, kalij K2O) kot leto prej in za 3,1 % manj kot v 2019.

Odpadne hrane nekoliko manj

Skupna količina nastale odpadne hrane v Sloveniji je bila v 2021 za 0,2 % manjša kot leto prej in za 1,7 % večja kot v 2019. V opazovanem letu je tako nastalo 143.254 ton odpadne hrane. V gospodinjstvih je nastalo 52,6 % te hrane, v gostinstvu in strežbi hrane 27,9 %, v trgovini z živili 10,1 % ter v proizvodnji hrane 9,4 %.

Za namakanje porabljene manj vode

V 2021 je bilo za namakanje porabljene 2,78 milijona m3 vode, to je za 2,1 % manj kot leto prej in za 14,3 % manj kot v 2019. V obdobju 2019–2021 je bilo največ vode za namakanje pridobljene iz drugih vodnih virov (akumulacija, jezera in vodovodi), in sicer okoli 2 milijona m3, sledijo tekoče vode (okoli 0,6 milijona m3) in podtalnice (okoli 0,5 milijona m3).

Na lokalnem nivoju je zelo pomembno tudi okoljsko ozaveščanje

Prizadevanja Skupne službe varstva okolja, Skupne občinske uprave Maribor v vseh občinah ustanoviteljicah gredo v smeri čim boljšega ozaveščanja ljudi v povezavi z varstvom okolja in ohranjanjem narave. Informacijski sistem varstva okolja je tako postal pomembno orodje s katerim se krepi informiranost in ozaveščenost širše javnosti, nemalokrat pa se v pozitivno smer spreminja tudi ravnanje ljudi. In prav teme, ki jih letošnji svetovni dan izpostavlja, se dotikajo ravnanja celotne družbe. Občine tako uspešno krepijo informiranost na svojih spletnih portalih ali v tiskanih informatorjih, kjer objavljajo zelo koristne okoljske informacije, ki se najbolj dotikajo lokalnega okolja. Za dodatne/obsežnejše informacije skrbi Skupna služba varstva okolja na spletni strani www.okolje.maribor.si. Pomembno je, da so okoljska sporočila ažurna, da za zahtevnejše bralce nudimo tudi podatke iz monitoringov in da so splošni javnosti na enem mestu dosegljiva okoljska priporočila za občane. Z ozaveščanjem smo prisotni tudi na socialnih omrežjih, prav tako pri mnogih vsebinah izpostavljamo regijsko povezovanje občin.

Ker je osrednja tema letošnjega Svetovnega dneva varstva okolja iskanje rešitev za čim manjše onesnaževanje okolja s plastiko lahko pohvalimo ukrepe na lokalnem nivoju predvsem v povezavi z uporabo plastike na javnih prireditvah. Uporaba le-te se je v občinah že zmanjšala, dodatno so v ta namen bile v pomoč organizatorjem prireditev izdelane smernice in pozitivni učinki v okolju se že kažejo.

Imejmo v mislih, da je vsako pravilno ravnanje posameznika zgled za družbo.

SKUPNA OBČINSKA UPRAVA MARIBOR
Skupna služba varstva okolja
Nina Gornik Mulec

Viri:
 stat.si

svetovni dan okolja vir pixabay 002

Osnovni podatki

logo

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Jurovski Dol 70b
2223 Jurovski Dol

ID za DDV: SI58481435

Kontaktni podatki

TEL: 02 729 52 50

E: obcina@obcinajurij.si

www.obcinajurij.si

Uradne ure

ponedeljek:    od 8.do 14.ure
torek:    od 8.do 14.ure 
sreda:   od 8.do 12.ure in od 13.do 17.ure
četrtek:   od 8.do 14.ure
petek:   od 8.do 13.ure

 

Meni