POMAGAJMO OPRAŠEVALCEM

V Sloveniji smo v zadnjih šestih letih utrpeli kar štiri pomladanske pozebe, ki so prizadele večino sadnega drevja v državi. Paše na sadnem drevju so zelo pomembne za razvoj čebel, čmrljev, metuljev, in drugih opraševalcev. Po pozebah so tako glavni vir hrane za opraševalce postale cvetlice na travnikih, javnih površinah in tudi zelenicah okrog hiš.

Število opraševalcev po vsem svetu znatno upada, po drugi strani pa naraščajo potrebe po opraševanju, še zlasti v državah v razvoju. En izmed razlogov za upad opraševalcev je tudi izginjanje medovitih območij zaradi vse številčnejših monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije obdelovanja travišč, ki čebelam le v kratkih obdobjih zagotavljajo potrebno hrano, ki je precej manj raznovrstna kot v preteklosti. Zaradi obdelave kmetijskih površin s težko mehanizacijo prihaja do uničevanja in posledično pomanjkanja potencialnih gnezditvenih mest za divje opraševalce, ki bivajo v tleh.

Že naši predniki so se zavedali, da je za ohranitev ravnovesja potrebno tisto, kar iz narave vzameš, tudi vrniti. Travnike, ki so jih imeli nekoč, so pustili cveteti v vseh pisanih barvah in jih šele po cvetenju pokosili. S takšnim pozitivnim ravnanjem so prispevali k ohranjanju narave katere del so tudi ljudje. Toda danes ne moremo odgovornosti prelagati na kmeta, ki na travnikih prideluje krmo za živali in od njega zahtevati, da bi kosil kasneje. Za kakovostno krmo je potrebno kositi, ko je čas za košnjo.

Za pomoč opraševalcem lahko veliko storimo sami

Namesto v jeseni očistite vrt spomladi, ko dnevne temperature dosežejo 10°C. Številni opraševalci, kot so čebele in metulji, prezimijo v odmrlem rastlinskem materialu.

Na vrtu zasadite različna medovita drevesa in grmovnice, pri čemer pazimo, da izbiramo avtohtone sorte ali sorte z večjo odpornostjo na škodljivce. Tako uporaba pesticidov ne bo potrebna.

Če ste lastnik gozda lahko na gozdne robove ali na gozdne poseke zasadite kostanj, divjo češnjo, velikolistno lipo, malolistno lipo (lipovec) različne vrste javorov (beli ali gorski, ostrolistni, poljski…), smreko in jelko.

Počakajte s košnjo zelenic, predvsem tistih na javnih površinah, od katerih ni odvisna krma živali. Del zelenice, po katerem ne hodite, lahko pustite, da cveti in bo tako hrana za čebele.

Najprimernejši čas za košnjo je večer, ko se opraševalci že napasejo in ni nevarnosti, da jih pokosite. Priporočljiva višina kosilnice je 8 cm, da v trati ostanejo nižje cvetice.

Kadar škropite drevje uporabljate čebelam neškodljive pesticide in škropite v brezvetrnem vremenu zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko se čebele umaknejo v panje.

Pomagajte jim prezimiti tako, da postavite hotel za čebele samotarke in druge opraševalce, ki ga napolnite z naluknjanimi debli, posušenim bambusom, storži in suhim listjem in slamo.

Občine aktivno pristopajo k reševanju problematike

Veliko občin je že aktivno pristopilo k reševanju teh drobnih bitij katerih obstoj je pomemben za ohranjanje pestrosti habitatov, prehrano in nenazadnje tudi gospodarstvo. Številne občine so podprle predlog ČZS in ob rojstvu otrok podarjajo staršem medovita drevesa, prav tako pa ČZS vse občine naproša, da svoje parkovne površine pokosijo šele, ko rože odcvetijo.

V občini Duplek so v petek 22. aprila 2022 organizirali Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev kjer ste lahko izvedeli vse o čebelarstvu, čebeljih pridelkih in pomembnosti vpliva čebel na proizvodnjo hrane, zdravje in druge dejavnike življenja. Osnovna šola Korena pa je letos v januarju sodelovala na javnem razpisu »PRVA ČEBELA« V okviru projekta so v mesecu maju veleposlaniki Beneluksa šoli v Zg. Koreni podarili tradicionalni slovenski čebelnjak, poimenovan "Čebelnjak prijateljstva med Slovenijo in državami Beneluksa", da bi prihodnjim generacijam omogočili učenje in uživanje v čebelarstvu. Čebelarski krožek na Osnovni šoli Korena poteka že od leta 2012.

Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) je prebivalce občine Miklavž na Dravskem polju pozvala k sodelovanju pri akciji sajenja medovitih rastlin, ki je potekala 26. marca.

Čebelarsko društvo Rače je uspešno sodelovalo na javnem razpisu za postavitev učnega čebelnjaka v sklopu projekta »PRVA ČEBELA«. Učni čebelnjak s panji in čebeljimi družinami bo postavljen na območju gradu Rače v občini Rače – Fram.

V lanskem letu je Občina Ruše obdarila novorojence in jim podarila lipova drevesa. Meseca aprila letos so zasadili podarjene lipe, ki nimajo ustreznega zemljišča za saditev. Tako sta nastala čudovita nasada lip novorojencev na Šarhovi poti v centru Ruš in ob kolesarski poti v Bistrici ob Dravi. Zasajenih lip so veseli tudi opraševalci.

V četrtek, 5. 5. 2022, je v sklopu Jurjevih dni potekal dan odprtih vrat učnega čebelnjaka pri OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol, katerega organizator je bilo čebelarsko društvo Sv. Jurij, Jurovski Dol. Učni čebelnjak so obiskali tudi otroci vrtca Jurovski Dol.

Konec marca so v občini Lenart otroci iz Vrtca Lenart skupaj z županom Lenarta pomagali posaditi eno izmed 20 medovitih dreves sorte gorski javor, ki bodo po novem krasila travnato območje med pokopališčem in večstanovanjskimi stavbami ob Jurovski cesti.

Vseslovenski akciji saditve medonosnih rastlin so se pridružili tudi člani in članice Čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju in Hortikulturnega društva Maribor, v sodelovanju z občino Lovrenc na Pohorju. V soboto, 26. marca 2022, se je pri Čebelarskem domu v Lovrencu na Pohorju zbralo okoli 30 prostovoljk in prostovoljcev. V izvedeni akciji so sodelujoči poskrbeli za vzpostavitev t. i . travniškega sadovnjaka kjer praviloma prevladujejo stare sorte sadnega drevja. V okviru tokratne akcije so bile posajene tudi nekatere druge medonosne rastline, in sicer: maline, robide, divji kostanji, javorji…

Mestna občina Maribor in Skupna služba varstva okolja Skupne občinske uprave Maribor, v sodelovanju z uradi in ob pomoči Hortikulturnega društva Maribor, Javnega podjetje Snaga in z donacijo Semenarne Ljubljana sta začela projekt zagotavljanja površin za pašo opraševalcev na javnih zelenih površinah v MO Maribor in na zunanjih površinah. V akciji sodeluje 14. osnovnih šol, 4. vrtci s skupno 19 enotami, Muzeju NO in MKC Maribor v skupni velikosti približno 9.000 kvadratnih metrov. Na teh lokacijah so nameščene informacijske table (skupaj jih je postavljenih približno 60), ki bodo mimoidoče obveščale o kasnejši košnji trave.  K takšnemu ravnanju poziva tudi vse občane in občanke, da na delu zelenice s košnjo počakajo po cvetenju medečih rastlin, ko bodo svoje »delo« opravili opraševalci.

Pripravila: Maja Marinček Kanop SOU Maribor,
Skupna služba varstva okolja

travnik 2čebela

 

 

 

 

Fotografija čebele: FOTO: Shutterstock
Fotografija travnika: SSVO

VABILO HORTIKULTURNEGA DRUŠTVA MARIBOR NA ZVONČKIJADO 2022

Hortikulturno društvo Maribor v sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze v Mariboru in Društvom zeliščarjev Maribor vabi vse zainteresirane na drugo ZVOČKIJADO 2022. Tega dne Botanični vrt Univerze v Mariboru-Pivola tudi uradno odpira svoja vrata za spomladanske obiskovalce, letos že dvajsetič po vrsti.

Tema brezplačnega strokovnega vodenja po Botaničnem vrtu Pivola se letos glasi - Zvončki v naravnem okolju in človek!

Trajnostni projekt je bil lansko leto prvič izveden na pobudo Hortikulturnega društva Maribor in je naletel na veliko zanimanje pri ljubiteljih narave. Hortikulturno društvo Maribor je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, ki deluje na področju trajnosti še 153 let. V letošnjem letu izvaja številne aktivnosti v počastitev prvih zasaditev v mariborskem Mestnem parku, kjer so bili društveni predniki zelo aktivni.

Vse galantofile in tiste, ki to še niso, pa bi to radi postali, vabijo organizatorji na voden ogled in predavanje o Malem zvončku (Galanthus nivalis) in Velikem zvončku (Leucojum vernum L.) v Botanični vrt Univerze v Mariboru-Pivola. Zvončki spadajo med rastlinske vrste, ki jih je dovoljeno nabirati le za osebne namene in so zavarovani z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09 in 15/14). Globe za kršitelje pa so zapisane v Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20 in 3/22 – ZDeb) in znašajo za kršitelja posameznika, od 100 do 300 evrov, za pravno osebo pa med 2000 in 10.000 evrov.

Kot galantofile opredeljujemo tiste ljubitelje pomladnih rož, ki so nas v letošnjem letu presenetile nekoliko prej, kot smo to sicer vajeni.  

Brezplačno strokovno vodenje bo izvedeno v soboto, 19. marca 2022  v dveh terminih, in sicer:

  • prva skupina 20 udeležencev, ob 11. uri
  • druga skupina 20 udeležencev, ob 14. uri

Udeležba za prvih 20 prispelih galantofilov ob vsakem napovedanem terminu bo brezplačna.

Zbirališče za zainteresirane ljubitelje narave je pred glavnim vhodom v Botanični vrt Pivola, na naslovu 91a,  2311 Hoče.

V čudoviti svet samoniklih zvončkov bodo udeležence popeljali: Borut Ambrožič, univ. dipl. prav in Varuh gorske narave, Karin Bejo, univ.dipl.ing.agr., podpredsednica Hortikulturnega društva Maribor in Anica Podlesnik, predsednica Društva zeliščarjev Maribor.

IMG 1848IMG 1849

 

 

 

 

Avtorica fotografij: Nataša Grandovec

Osnovni podatki

logo

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Jurovski Dol 70b
2223 Jurovski Dol

ID za DDV: SI58481435

Kontaktni podatki

TEL: 02 729 52 50
FAX: 02 729 52 55

E: obcina@obcinajurij.si

www.obcinajurij.si

Uradne ure

ponedeljek:    od 8.do 14.ure
torek:    od 8.do 14.ure 
sreda:   od 8.do 12.ure in od 13.do 17.ure
četrtek:   od 8.do 14.ure
petek:   od 8.do 13.ure

 

Meni