OHRANIMO MOKRIŠČA

Svetovni dan mokrišč (2. 2.) je letos posvečen temi »Mokrišča in njihova dobrobit za ljudi«. Ob tej priložnosti se bodo pri nas in po svetu odvijale aktivnosti, katerih poudarek bo na ohranjanju mokrišč z namenom, da bodo tudi prihodnje generacije imele koristi od vsega, kar nudijo ti planetarno ogroženi ekosistemi.

Dobrobit za ljudi oz. ekosistemske funkcije, ki jih mokrišča opravljajo

Najbolj poznana funkcija, ki jo mokrišča opravljajo, je prečiščevanje odpadnih voda, poleg te pa pripomorejo tudi k zagotavljanju pitne vode, obvladovanju poplav, vzdrževanju rodovitnosti tal in varstvu biotske raznovrstnosti ter blažijo vplive podnebnih sprememb.

Prav tako pa ne smemo pozabiti na gospodarske in družbene koristi - so privlačna območja za sprostitev in rekreacijo (npr. ob rekah in ribnikih) in nam nudijo dobrine (kot so npr. ribe za prehrano).

Na naravi temelječe rešitve in večja odpornost na podnebne spremembe

V letu 2024 je začela veljati evropska Uredba o obnovi narave. Ta opredeljuje na naravi temelječe rešitve (imenovane tudi modro-zelene rešitve)kot tiste, ki črpajo navdih in imajo podporo v naravi, so stroškovno učinkovite, sočasno zagotavljajo okoljske, družbene in gospodarske koristi ter pomagajo krepiti odpornost. Na naravi temelječe rešitve morajo koristiti biotski raznovrstnosti in podpirati zagotavljanje ekosistemskih storitev.

Stroškovno učinkovito prilagajanje podnebnim spremembam je mogoče doseči prav z varstvom in obnovo mokrišč, šotišč ter obalnih in morskih ekosistemov, z razvojem urbanih zelenih površin ter gradnjo zelenih streh in zidov ter s spodbujanjem in trajnostnim upravljanjem gozdov in kmetijskih zemljišč. Z večjim številom biotsko raznovrstnih ekosistemov se namreč poveča odpornost na podnebne spremembe ter zagotovi zmanjšanje števila naravnih nesreč in njihovo preprečevanje.

Prenos znanja v lokalno okolje

Ekosistemi v Sloveniji so še posebej občutljivi zaradi majhnosti in razdrobljenosti. To še posebej velja za mokrišča, ker imajo značilnosti tako kopnih kot vodnih ekosistemov s prilagojenimi življenjskimi združbami.

V nadaljevanju na kratko predstavljamo projekt Inštituta za promocijo varstva okolja, ki je bil v letu 2024 izbran v okviru javnega razpisa Mestne občine Maribor za sofinanciranje delovanje nevladnih organizacij s področja varstva okolja in ohranjanja narave.

Eno od predlaganih rešitev je ddr. Ana Vovk tudi pilotno izvedla na terenu. Iz Tretjega ribnika v mariborskem Mestnem parku, ki se je zaraščal z vodnim rastlinstvom (navadni šaš, trstičevje, ločje, perunike), je rastline presadila v spodnji ribnik pri akvariju, očistila tamkajšnjo trstično gredo in s tem zagotovila boljše možnosti za prečiščevanje vod na vtoku v ribnik.

Rezultat projekta je med drugim tudi študija Idejni predlogi za revitalizacijo Treh ribnikov z naravnimi rešitvami, ki je uporabna širše, tudi za druge vodne ekosisteme. Povzema namreč nova spoznanja o naravnih rešitvah kot priložnostih za revitalizacijo posameznih območij, kot so pretvorba kanaliziranih vodotokov v sonaravne oblike, uporaba naravnih materialov (les, kamen) kot »ovir« za prezračevaje vode, uvedba umetnih plavajočih otokov itd.

V projektu je bilo vzpostavljeno tudi odprto učno okolje – lokacija ob ribniku je opremljena s tablico s QR kodo za povečanje ozaveščenost obiskovalcev glede pomena ekosistemskih storitev. Cilj tovrstnih akcij je prenesti vedenje o naravnih sistemih tudi v domače okolje obiskovalcev

Viri:

12

 

 

 

 

Tretji ribnik v mariborskem Mestnem parku (foto: Živa B. Červek)

ZBIRANJE ODPADNEGA TEKSTILA IN OBLAČIL JE POSTALO OBVEZNO

Dajmo tekstilu novo uporabno vrednost

Skladno z evropsko direktivo je od 1. 1. 2025 obvezno ločeno zbiranje odpadnega tekstila. Tega torej ni več dovoljeno odlagati med mešane komunalne odpadke, ampak jih je potrebno oddati v zbirne centre ali posebne zabojnike za rabljena oblačila.

Namen ločenega zbiranja je predvsem možnost ponovne uporabe oziroma recikliranje in s tem zmanjševanje količine odpadkov in sežiga. Prizadevanje za ponovno uporabo, popravilo, dodelavo ali povsem novo izdelavo tekstilnih izdelkov pa prinaša tudi ekonomsko korist, saj lahko tekstil koristno uporabimo. Večja ozaveščenost ljudi o pomenu ločevanja odpadkov in možnosti uporabe pa bo pripomogla k večji odgovornosti za varovanje okolja.

Zbran tekstil se preda pooblaščenim prevzemnikom v ponovno uporabo ali v recikliranje. Večji delež zbranega odpadnega tekstila se preda v ponovno uporabo; iz tekstila, ki ni več primeren za ponovno uporabo se izdelujejo bombažne krpe, del gre v industrijsko recikliranje iz katerega nastanejo novi izdelki, manjši (neuporabni) del pa v termično obdelavo.

FOTELJ

 

 

 

 

Vir slike: internet Big Bang

V zbirnih centrih je mogoče že sedaj ločeno oddati oblačila in tekstilne izdelke. Ključno je, da se tekstil odlaga čist in suh, saj to omogoča njegovo nadaljnjo predelavo ali ponovno uporabo.

Poleg zbirnih centrov je mogoče odpadni tekstil oddati tudi v ulične zbiralnike za rabljen tekstil (oblačila, posteljnino, krpe, torbe,..) različnih humanitarnih organizacij, v trgovine za rabljena oblačila (Second hand shop), pa tudi v določene trgovine, ki zbirajo rabljena oblačila za predelavo. Nekatere ustanove organizirajo izmenjevalnice oblačil, kamor lahko prinesete določene rabljene kose oblačil in jih zamenjate za druge, še uporabne.

KOŠ

 

 

 

 

 Vir slike: internet Moja občina

V komunalne odpadke se torej lahko odvrže le tisti tekstil, ki ga ni mogoče predelati, ponovno uporabiti ali reciklirati (npr. močno umazan, manjši ostanki).

Navajamo nekaj možnosti ponovne uporabe tekstila, preden se odločite, da ga dokončno zavržete:

  • Prenova stare obleke: obleka, ki ni več v uporabi, jo lahko prenovite in prilagodite novim modnim trendom. Na primer, staro srajco lahko spremenite v torbo ali majico.
  • Ustvarjanje novih predmetov: stari tekstil se lahko uporablja za izdelavo novih izdelkov, kot so prevleke za blazine, preproge, zavese, torbe ali celo igrače.
  • Reciklaža in donacija: obleka, ki ni več primerna za nošenje, jo lahko podarite humanitarnim organizacijam ali reciklirate v nove izdelke.
  • Popravilo in restavriranje: majhne luknje, raztrgani ali poškodovani predmeti se lahko popravijo, kar podaljša njihovo življenjsko dobo.
  • Uporaba v gospodinjstvu: stari tekstil se lahko uporablja za čiščenje, kot krpe ali za izdelavo preprog in pregrinjal.

TRGANKA

 

 

 

 

Vir slike: internet Občina Križevci

Odslužen tekstil, ki ga ni mogoče drugače uporabiti se odda v zbirnih centrih:

  • Snaga: MOM (ZC Lahova in Plinarniška), Občina Lovrenc na Pohorju - ZC Lovrenc na Pohorju, Občina Ruše - ZC Ruše, Občina Hoče-Slivnica - ZC Hoče-Slivnica, Občina Miklavž na Dravskem polju - ZC Miklavž na Dravskem polju
  • Komunala Slov. Bistrica: Občina Rače-Fram - ZC Rače-Fram (tudi ZC Pragersko, Oplotnica in Poljčane)
  • Saubermacher: Občina Lenart in Sv. Jurij v Slov. Goricah - ZC Lenart
  • Čisto mesto: Občina Duplek - ZC Duplek

Del besedila prirejen po: Snaga Maribor.

Januar 2025

SKUPNA OBČINSKA UPRAVA MARIBOR
Skupna služba varstva okolja
Irena KOZAR

Osnovni podatki

logo

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Jurovski Dol 70b
2223 Jurovski Dol

ID za DDV: SI58481435

Kontaktni podatki

TEL: 02 729 52 50

E: obcina@obcinajurij.si

www.obcinajurij.si

Uradne ure

ponedeljek:    od 8.do 14.ure
torek:    od 8.do 14.ure 
sreda:   od 8.do 12.ure in od 13.do 17.ure
četrtek:   od 8.do 14.ure
petek:   od 8.do 13.ure

 

Meni