5. JUNIJ, SVETOVNI DAN VARSTVA OKOLJA

Svetovni dan varstva okolja je eden najstarejših svetovnih dni, ki ga obeležujemo na pobudo OZN in njenega okoljskega programa že od leta 1973.

Svetovni dan okolja je največji mednarodni praznik, posvečen okolju. Letošnji v središče postavlja iskanje rešitev za onesnaževanje s plastiko. In kakšna je okoljska statistika v Sloveniji?

Količine odpadne plastike se zmanjšujejo

Količina odpadne plastike se v Sloveniji zmanjšuje. Delež odpadne plastike v obdobju 2017–2021 predstavlja približno 0,9 % vseh nastalih odpadkov. V 2021 je nastalo 66.596 ton odpadne plastike ali 1 % manj kot leto prej (67.282 ton) oz. 7 % manj kot v 2017 (71.619 ton).

Poraba glavnih rastlinskih hranil iz mineralnih gnojil se zmanjšuje

Leta 2021 je bilo v kmetijstvu v Sloveniji porabljenih okoli 124.000 ton mineralnih gnojil ali 6 % manj kot v letu pred tem (131.000 ton) oz. 10,6 % manj kot v 2019 (okoli 138.000 ton). V 2021 so ta gnojila vsebovala za 3,7 % manj glavnih rastlinskih hranil (dušik N, fosfor P2O5, kalij K2O) kot leto prej in za 3,1 % manj kot v 2019.

Odpadne hrane nekoliko manj

Skupna količina nastale odpadne hrane v Sloveniji je bila v 2021 za 0,2 % manjša kot leto prej in za 1,7 % večja kot v 2019. V opazovanem letu je tako nastalo 143.254 ton odpadne hrane. V gospodinjstvih je nastalo 52,6 % te hrane, v gostinstvu in strežbi hrane 27,9 %, v trgovini z živili 10,1 % ter v proizvodnji hrane 9,4 %.

Za namakanje porabljene manj vode

V 2021 je bilo za namakanje porabljene 2,78 milijona m3 vode, to je za 2,1 % manj kot leto prej in za 14,3 % manj kot v 2019. V obdobju 2019–2021 je bilo največ vode za namakanje pridobljene iz drugih vodnih virov (akumulacija, jezera in vodovodi), in sicer okoli 2 milijona m3, sledijo tekoče vode (okoli 0,6 milijona m3) in podtalnice (okoli 0,5 milijona m3).

Na lokalnem nivoju je zelo pomembno tudi okoljsko ozaveščanje

Prizadevanja Skupne službe varstva okolja, Skupne občinske uprave Maribor v vseh občinah ustanoviteljicah gredo v smeri čim boljšega ozaveščanja ljudi v povezavi z varstvom okolja in ohranjanjem narave. Informacijski sistem varstva okolja je tako postal pomembno orodje s katerim se krepi informiranost in ozaveščenost širše javnosti, nemalokrat pa se v pozitivno smer spreminja tudi ravnanje ljudi. In prav teme, ki jih letošnji svetovni dan izpostavlja, se dotikajo ravnanja celotne družbe. Občine tako uspešno krepijo informiranost na svojih spletnih portalih ali v tiskanih informatorjih, kjer objavljajo zelo koristne okoljske informacije, ki se najbolj dotikajo lokalnega okolja. Za dodatne/obsežnejše informacije skrbi Skupna služba varstva okolja na spletni strani www.okolje.maribor.si. Pomembno je, da so okoljska sporočila ažurna, da za zahtevnejše bralce nudimo tudi podatke iz monitoringov in da so splošni javnosti na enem mestu dosegljiva okoljska priporočila za občane. Z ozaveščanjem smo prisotni tudi na socialnih omrežjih, prav tako pri mnogih vsebinah izpostavljamo regijsko povezovanje občin.

Ker je osrednja tema letošnjega Svetovnega dneva varstva okolja iskanje rešitev za čim manjše onesnaževanje okolja s plastiko lahko pohvalimo ukrepe na lokalnem nivoju predvsem v povezavi z uporabo plastike na javnih prireditvah. Uporaba le-te se je v občinah že zmanjšala, dodatno so v ta namen bile v pomoč organizatorjem prireditev izdelane smernice in pozitivni učinki v okolju se že kažejo.

Imejmo v mislih, da je vsako pravilno ravnanje posameznika zgled za družbo.

SKUPNA OBČINSKA UPRAVA MARIBOR
Skupna služba varstva okolja
Nina Gornik Mulec

Viri:
 stat.si

svetovni dan okolja vir pixabay 002

KAKO LAHKO SAMI UKREPAMO PROTI KOMARJEM?

Že manjše stoječe vode kot posledica velike količine dežja so lahko mesto za razmnoževanje komarjev.

Zaradi podnebnih sprememb se k nam priseljujejo vrste komarjev iz drugih celin, kot so tigrasti komarji, ki izvirajo iz JV Azije. Za razliko od »domače« vrste komarjev, ki se razmnožujejo ob ribnikih, močvirjih in drugih večjih vodnih površinah, potrebujejo tujerodni tigrasti komarji le majhno količino stoječe vode.

Samice večine vrst komarjev se po oploditvi hranijo s krvjo, da dobijo beljakovine, ki jih potrebujejo za tvorbo in razvoj jajčec. Ljudje komarje privabljamo z ogljikovim dioksidom v izdihanem zraku, vonjem in toploto. Domači komarji so »na delu« ob jutrih in večerih, tigrasti pa ves dan.

V nadaljevanju povzemamo splošne ukrepe za preventivno ravnanje (pripravile različne institucije, ki so navedene v virih na koncu prispevka):

  • okolico hiše imamo pospravljeno in naokoli nikoli ne puščamo nepokritih zalivalk za rože, veder, odprtih plastenk, avtomobilskih gum in drugih majhnih posod, saj ostanki vode predstavljajo idealno gojišče za razmnoževanje komarjev;
  • ne pustimo, da se voda nabira na ponjavah in drugih platnih, ki se uporabljajo za prekrivanje;
  • več kot nekaj dni zunaj ne puščamo nepokritih napihljivih bazenov in drugih vodnih igrač;
  • ne praznimo podstavkov za rože in drugih posod v kanalizacijske odtoke, temveč na zemljo ali zelenico;
  • redno čistimo žlebove, sode in rezervoarje;
  • na okna namestimo mrežo proti komarjem;
  • posadimo rastline, ki naravno odganjajo komarje, kot npr. žajbelj, timijan, meta, melisa, bazilika;
  • vzpostavimo ugodne življenjske pogoje za ptice, žuželke, pajke, močerade, kuščarje, žabe, ribe in netopirje, ki se prehranjujejo s komarji;
  • nosimo svetla oblačila z dolgimi rokavi, ki pokrijejo čim večji del telesa;
  • past za komarje, ki jo lahko naredimo sami – video: https://www.youtube.com/embed/ive9tSCpaoo
  • naravni repelent proti komarjem – video: https://www.youtube.com/embed/A4clg9BVT-8

Insekticida za zatiranje komarjev na prostem pri nas nimamo registriranega

Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje lahko preberemo, da v Sloveniji trenutno ni dovoljena oz. je prepovedana raba insekticidov za zatiranje komarjev na prostem, saj za tovrstno rabo pri nas insekticida nimamo registriranega. Insekticidov, ki bi se uporabljali v zunanjem okolju oz. na prostem, ne uporabljamo zaradi vpliva na druge organizme. Ko z njimi zatiramo komarje, ne zatiramo samo komarjev, temveč tudi druge žuželke (čebele idr.). Uporaba insekticidov v zunanjem okolju je strokovno smiselna oz. upravičena pri pojavu izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji. Tega do sedaj v Sloveniji še ni bilo.

Viri:

Ministrstvo za naravne vire in prostor:

https://www.gov.si/zbirke/seznami/seznam-invazivnih-tujerodnih-vrst-rastlin-in-zivali/tigrasti-komar-lat-aedes-albopictus/

Nacionalni inštitut za javno zdravje:

https://www.nijz.si/sl/pogosta-vprasanja-in-odgovori-o-zasciti-pred-komarji#zakaj-je-v-sloveniji-prepovedano-unicevanje-komarjev%2C-medtem-ko-v-drugih-eu-drzavah-ni%3F

Mestna občina Ljubljana:

https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/varstvo-okolja/invazivne-tujerodne-vrste/invazivne-tujerodne-zivali/tigrasti-komar/

SKUPNA OBČINSKA UPRAVA MARIBOR
Skupna služba varstva okolja
Mag. Živa Bobič Červek

1

 

 

 

 

Slika: Vonj mete odganja komarje, zato je dobrodošla v okrasnem lončku ali šopku v vazi na vrtni mizi (Vir. Oxanaso/Shutterstock)

Osnovni podatki

logo

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Jurovski Dol 70b
2223 Jurovski Dol

ID za DDV: SI58481435

Kontaktni podatki

TEL: 02 729 52 50

E: obcina@obcinajurij.si

www.obcinajurij.si

Uradne ure

ponedeljek:    od 8.do 14.ure
torek:    od 8.do 14.ure 
sreda:   od 8.do 12.ure in od 13.do 17.ure
četrtek:   od 8.do 14.ure
petek:   od 8.do 13.ure

 

Meni