SVETLOBNO OSNAŽEVANJE JE OKOLJSKI PROBLEM, KI VPLIVA NA ŽIVLJENJE LJUDI IN ŽIVALI

Pridružite se akciji URA ZA ZEMLJO in ugasnite luči, v soboto 25. marca!

Ura za Zemljo je največji svetovni okoljski dogodek Svetovne organizacije za zaščito narave -  World Wide Fund (WWF). Organizacija vabi posameznike, podjetja, vlade in skupnosti, da za eno uro ugasnejo luči in razmislijo o ukrepih potrebnih za preprečevanje podnebnih sprememb. Letos bomo luči za naš planet ugasnili v soboto 25. marca od 20:30 do 21:30

2

 

 

 

 

Ura za Zemljo se je začela v Avstraliji že leta 2007, s ciljem ozaveščati o podnebnih spremembah. Takrat je več kot 2,2 milijona ljudi in več kot 2.000 podjetij v Avstraliji izklopilo stikala in ugasnilo luči. Že naslednje leto je bila pobuda izvedena v več državah, leta 2010 pa se je vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov kot največje prostovoljno okoljevarstveno gibanje. V podporo akciji luči ugašajo tudi na več kot sto znamenitostih po vsem svetu. Med njimi so Eifflov stolp v Parizu, stolp Skytree v Tokiu, Brandenburška vrata v Berlinu, rimski Kolosej in stolpa dvojčka Petronas v Kuala Lumpurju.

Tudi WWF v Sloveniji vabi vsa mesta, da se vključijo v akcijo. Poudarjajo: »Zaradi podnebne krize in onesnaženja s plastiko je izguba biotske raznovrstnosti resna grožnja ohranitvi našega planeta in tega se moramo zavedati vsi. Dejstvo, da so se populacije prostoživečih vrst od leta 1970 zmanjšale za 69% nas opozarja, kakšen je obseg našega vpliva na planet. Spremeniti moramo svoje navade in veliko več razmišljati o ohranjanju narave.«

Tako je vpliv gibanja že zdavnaj presegel le ugašanje luči za eno uro. Zato

vabimo vse, da se pridružite akciji URA ZA ZEMLJO v soboto, 25. 3. 2023 in

da med 20:30 in 21:30 UGASNETE VSE LUČI.

Prav tako pozivamo, da se v soboto ob mraku SPLOH NE PRIŽIGA ZUNANJA RAZSVETLJAVA, kjer to ni nujno potrebno.

3

 

 

 

 

Svetlobno onesnaževanje ima vrsto negativnih posledic

Poleg tega, da želimo ponovno opozoriti na podnebne spremembe in spodbuditi širšo javnost na ugašanje notranjih luči (predvsem iz vidika varčevanja z energijo), je velik okoljski problem tudi zunanje osvetljevanje.

Svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe iz umetnih virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja in negativno vpliva na procese v naravi, dolgoročno škoduje zdravju, in onemogoča astronomska opazovanja.

Nočno svetlobno onesnaženje najbolj vpliva na biosfero, moti selitve ptic, ogroža kolonije netopirjev ter ogroža številne vrste žuželk, med drugim tudi za človeka tako pomembne opraševalce.

Ena izmed pogosto nezavednih posledic svetlobnega onesnaževanje je tudi negativni vpliv na zdravje ljudi, predvsem tvorjenje melatonina v nočnem času. Raziskave, ki so jih v zadnjem času izvajali predvsem na zahodu, so pokazale pomembno povezavo med svetlobnim onesnaženjem, motenim človekovim bioritmom in povečanim številom bolnikov, ki so oboleli za nekaterimi vrstami raka, predvsem dojk in debelega črevesja. Zdravniki opozarjajo, da je delež obolelih večji pri ljudeh, ki so bili neposredno izpostavljeni umetni svetlobi neustreznih svetilk v nočnem času.

V zadnjem času se je med ljudmi zelo razširilo osvetljevanje različnih objektov čez noč, ki pa je zgolj dekorativne narave in nima povoda v zagotavljanju varnosti (osvetljujejo se fasade stanovanjskih objektov, garaž, vrtnih utic, ipd.). Prepričani smo, da lahko ljudje z drugačnim, bolj trajnostnim ravnanjem, veliko pripomorejo k zmanjšanju tovrstnega onesnaževanja. Prav tako je v prihodnje potrebno v celotni skupnosti (torej tudi v javnem sektorju) razmisliti, ali je nujno potrebno celo noč osvetljevati številne javne objekte in drugo infrastrukturo, seveda tam, kjer niso podani drugi pomembni razlogi za osvetlitev.

Vabimo vse, da se pridružite akciji in morda bo noč spet tako temna, kot nekoč.

Akcijo podpira tudi Elektro Maribor d.d., ki se pridružuje cilju varčevanja z energijo, zmanjšanju svetlobnega onesnaževanja ter ozaveščanju o podnebnih spremembah.

Pripravila:

Saša Bricman Rantuša
Skupna služba varstva okolja
Skupna občinska uprava Maribor

OB SVETOVNEM DNEVU VODA O KAKOVOSTI NAŠE PITNE VODE

22. marca obeležujemo Svetovni dan voda. Ob tej priložnosti se lahko pohvalimo, da se kakovost vode v Mariboru in okolici neprekinjeno spremlja že 22 let.

Na območju severovzhodne Slovenije imamo vzpostavljen največji vodooskrbni sistem v državi, ki s pitno vodo oskrbuje prebivalstvo kar 16 občin. Prav ob Sv. dnevu voda je priložnost, da ponovno izpostavimo, da pijemo zdravo in varno pitno vodo. To je med drugim tudi posledica izjemno skrbnega in odgovornega ravnanja vseh občin, ki so povezane v enoten vodovodni sistem oskrbe s pitno vodo kot tudi dobrega upravljanja celotnega sistema s strani upravljavca, Mariborskega vodovoda. Gre za celotno vodovarstveno območje v regiji, ki je določeno z državno Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja.

Ker je največji vir pitne vode na celotnem območju podzemna voda, so toliko bolj pomembna večletna prizadevanja lokalnih skupnosti za spremljanje stanja in hkrati varovanje podzemnih voda pred potencialnim onesnaženjem. Tako občine že vse od leta 2001, v skladu z Zakonom o varstvu okolja, skupaj skrbijo za izvajanje Imisijskega monitoringa tal, površinskih in podzemnih voda na območju črpališč Mariborskega vodovoda. Skupna služba varstva okolja, Skupne občinske uprave Maribor operativno vodi aktivnosti, izvajalec je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, program pa skupaj financira poleg Mestne občine Maribor še 13 občin, ki pridobivajo pitno vodo iz skupnega sistema (Benedikt, Duplek, Gornja Radgona, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Sv. Ana, Sv. Jurij, Sv. Trojica, Šentilj, Ruše).

1

 

 

 

 

Slika: Oskrba z vodo in imisijski monitoring

Z imisijskim monitoringom spremljamo glavne dejavnike, ki vplivajo na kakovost pitne vode v mariborski in v okoliških občinah.

  • Analizo tal izvajamo na 17-ih mestih, kjer spremljamo vnos dušikovih spojin (posledica gnojenja) in pesticidov – fitofarmacevtskih sredstev (pripravki za uničevanje plevela in škodljivcev) na pridelovalne površine ter hkrati ugotavljamo spiranje nitrata in ostankov pesticidov v podzemno vodo.
  • Vzorce površinskih voda odvzemamo na 5-ih mestih, kjer spremljamo splošne parametre onesnaženosti voda, kot so neraztopljene snovi, dušikove spojine, razmere s kisikom, obremenitev z organskimi snovmi in skupni fosfor. Od naštetih parametrov izstopajo obremenitve s fosforjem, kar kaže na obremenjenost s komunalnimi odpadnimi vodami.
  • Podzemne vode vzorčimo na 18-ih mestih, največ opazovalnih vrtin je na območju Vrbanskega platoja. V podzemnih vodah spremljamo osnovne parametre, mikroelemente, pesticide, hlapne organske snovi, industrijska onesnaževala (težke kovine, organska topila) in druge snovi iz urbanega okolja, kot so na primer ostanki zdravil.

Imisijski monitoring ima preventivni značaj. Iz rezultatov monitoringa ugotovimo trende kakovostnih in količinskih sprememb in na podlagi tega ukrepamo, in sicer:

  • predlagamo spremembe zakonodaje,
  • na lokalnem nivoju ugotavljamo vzroke neskladnosti ter iščemo in predlagamo rešitve za izboljšanje stanja,
  • informiramo in ozaveščamo občane o razmerah v vodah.

Poznavanje količin in kakovosti podzemnih voda je pomembno izhodišče upravljanja voda in načrtovanja razvoja družbe. Imisijski monitoring omogoča pregledno in učinkovito ocenjevanje stanja in upravljanje voda ter uresničevanje okoljskih ciljev.

Je naša pitna voda kakovostna?

Zahteve, ki jim mora zadostiti pitna voda, predpisuje Pravilnik o pitni vodi. Omenjeni pravilnik te zahteve določa z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaženja pitne vode. Eden izmed osnovnih ciljev upravljalca javnega podjetja Mariborski vodovod d.o.o. je zagotavljanje skladne in ustrezne pitne vode. V te namene se redno izvaja tudi notranji nadzor nad kvaliteto pitne vode. Notranji nadzor se vrši v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano, ki dnevno jemlje vzorce pitne vode in jih analizira na mikrobiološke in kemijske parametre, kot to predpisuje Pravilnik o pitni vodi.

Zaradi kakovostne podzemne vode iz črpališča Vrbanski plato in kratkih transportnih časov, dezinfekcija na ožjem območju tega črpališča ni potrebna. Na drugih oskrbovalnih območjih, kjer so transportni časi daljši, se izvaja dezinfekcija, ki predstavlja dodatno varnost, saj preprečuje razrast in razmnoževanje mikroorganizmov v vodovodnem sistemu. Ena izmed pomembnih varovalk varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo je tudi kakovostno vodovodno omrežje iz primernih materialov ter ustreznih dimenzij. Hkrati pa so uporabniki sami dolžni skrbeti za interno hišno vodovodno napeljavo in so torej zadnja varovalka v sistemu zagotavljanja varne oskrbe s pitno vodo.

Ob zaključku lahko strnemo, da občine v regiji, skupaj z upravljavcem sistema, opravljajo izjemno pomembno poslanstvo in odgovorno skrbijo za naš najpomembnejši naravni vir. Na nas uporabnikih pa je, da s svojim ravnanjem (predvsem varčevanjem in ne-onesnaževanjem okolja) prav tako pokažemo odgovoren odnos do vode in prispevamo, da bo vsaj v takem stanju in količini na razpolago še prihodnjim generacijam.

Zato si vsak dan nalijmo vodo iz pipe!

Pripravila:
Nina Gornik Mulec
Skupna služba varstva okolja
Skupna občinska uprava Maribor

Viri:

  • Publikacija 15 let izvajanja imisijskega monitoringa tal, podzemnih in površinskih voda
  • Spletna stran mb-vodovod.si

Osnovni podatki

logo

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Jurovski Dol 70b
2223 Jurovski Dol

ID za DDV: SI58481435

Kontaktni podatki

TEL: 02 729 52 50

E: obcina@obcinajurij.si

www.obcinajurij.si

Uradne ure

ponedeljek:    od 8.do 14.ure
torek:    od 8.do 14.ure 
sreda:   od 8.do 12.ure in od 13.do 17.ure
četrtek:   od 8.do 14.ure
petek:   od 8.do 13.ure

 

Meni