OB SVETOVNEM DNEVU VODA O KAKOVOSTI NAŠE PITNE VODE

22. marca obeležujemo Svetovni dan voda. Ob tej priložnosti se lahko pohvalimo, da se kakovost vode v Mariboru in okolici neprekinjeno spremlja že 22 let.

Na območju severovzhodne Slovenije imamo vzpostavljen največji vodooskrbni sistem v državi, ki s pitno vodo oskrbuje prebivalstvo kar 16 občin. Prav ob Sv. dnevu voda je priložnost, da ponovno izpostavimo, da pijemo zdravo in varno pitno vodo. To je med drugim tudi posledica izjemno skrbnega in odgovornega ravnanja vseh občin, ki so povezane v enoten vodovodni sistem oskrbe s pitno vodo kot tudi dobrega upravljanja celotnega sistema s strani upravljavca, Mariborskega vodovoda. Gre za celotno vodovarstveno območje v regiji, ki je določeno z državno Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja.

Ker je največji vir pitne vode na celotnem območju podzemna voda, so toliko bolj pomembna večletna prizadevanja lokalnih skupnosti za spremljanje stanja in hkrati varovanje podzemnih voda pred potencialnim onesnaženjem. Tako občine že vse od leta 2001, v skladu z Zakonom o varstvu okolja, skupaj skrbijo za izvajanje Imisijskega monitoringa tal, površinskih in podzemnih voda na območju črpališč Mariborskega vodovoda. Skupna služba varstva okolja, Skupne občinske uprave Maribor operativno vodi aktivnosti, izvajalec je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, program pa skupaj financira poleg Mestne občine Maribor še 13 občin, ki pridobivajo pitno vodo iz skupnega sistema (Benedikt, Duplek, Gornja Radgona, Hoče-Slivnica, Kungota, Lenart, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Sv. Ana, Sv. Jurij, Sv. Trojica, Šentilj, Ruše).

1

 

 

 

 

Slika: Oskrba z vodo in imisijski monitoring

Z imisijskim monitoringom spremljamo glavne dejavnike, ki vplivajo na kakovost pitne vode v mariborski in v okoliških občinah.

  • Analizo tal izvajamo na 17-ih mestih, kjer spremljamo vnos dušikovih spojin (posledica gnojenja) in pesticidov – fitofarmacevtskih sredstev (pripravki za uničevanje plevela in škodljivcev) na pridelovalne površine ter hkrati ugotavljamo spiranje nitrata in ostankov pesticidov v podzemno vodo.
  • Vzorce površinskih voda odvzemamo na 5-ih mestih, kjer spremljamo splošne parametre onesnaženosti voda, kot so neraztopljene snovi, dušikove spojine, razmere s kisikom, obremenitev z organskimi snovmi in skupni fosfor. Od naštetih parametrov izstopajo obremenitve s fosforjem, kar kaže na obremenjenost s komunalnimi odpadnimi vodami.
  • Podzemne vode vzorčimo na 18-ih mestih, največ opazovalnih vrtin je na območju Vrbanskega platoja. V podzemnih vodah spremljamo osnovne parametre, mikroelemente, pesticide, hlapne organske snovi, industrijska onesnaževala (težke kovine, organska topila) in druge snovi iz urbanega okolja, kot so na primer ostanki zdravil.

Imisijski monitoring ima preventivni značaj. Iz rezultatov monitoringa ugotovimo trende kakovostnih in količinskih sprememb in na podlagi tega ukrepamo, in sicer:

  • predlagamo spremembe zakonodaje,
  • na lokalnem nivoju ugotavljamo vzroke neskladnosti ter iščemo in predlagamo rešitve za izboljšanje stanja,
  • informiramo in ozaveščamo občane o razmerah v vodah.

Poznavanje količin in kakovosti podzemnih voda je pomembno izhodišče upravljanja voda in načrtovanja razvoja družbe. Imisijski monitoring omogoča pregledno in učinkovito ocenjevanje stanja in upravljanje voda ter uresničevanje okoljskih ciljev.

Je naša pitna voda kakovostna?

Zahteve, ki jim mora zadostiti pitna voda, predpisuje Pravilnik o pitni vodi. Omenjeni pravilnik te zahteve določa z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaženja pitne vode. Eden izmed osnovnih ciljev upravljalca javnega podjetja Mariborski vodovod d.o.o. je zagotavljanje skladne in ustrezne pitne vode. V te namene se redno izvaja tudi notranji nadzor nad kvaliteto pitne vode. Notranji nadzor se vrši v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano, ki dnevno jemlje vzorce pitne vode in jih analizira na mikrobiološke in kemijske parametre, kot to predpisuje Pravilnik o pitni vodi.

Zaradi kakovostne podzemne vode iz črpališča Vrbanski plato in kratkih transportnih časov, dezinfekcija na ožjem območju tega črpališča ni potrebna. Na drugih oskrbovalnih območjih, kjer so transportni časi daljši, se izvaja dezinfekcija, ki predstavlja dodatno varnost, saj preprečuje razrast in razmnoževanje mikroorganizmov v vodovodnem sistemu. Ena izmed pomembnih varovalk varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo je tudi kakovostno vodovodno omrežje iz primernih materialov ter ustreznih dimenzij. Hkrati pa so uporabniki sami dolžni skrbeti za interno hišno vodovodno napeljavo in so torej zadnja varovalka v sistemu zagotavljanja varne oskrbe s pitno vodo.

Ob zaključku lahko strnemo, da občine v regiji, skupaj z upravljavcem sistema, opravljajo izjemno pomembno poslanstvo in odgovorno skrbijo za naš najpomembnejši naravni vir. Na nas uporabnikih pa je, da s svojim ravnanjem (predvsem varčevanjem in ne-onesnaževanjem okolja) prav tako pokažemo odgovoren odnos do vode in prispevamo, da bo vsaj v takem stanju in količini na razpolago še prihodnjim generacijam.

Zato si vsak dan nalijmo vodo iz pipe!

Pripravila:
Nina Gornik Mulec
Skupna služba varstva okolja
Skupna občinska uprava Maribor

Viri:

  • Publikacija 15 let izvajanja imisijskega monitoringa tal, podzemnih in površinskih voda
  • Spletna stran mb-vodovod.si

ZAČENJA SE DELO NA KMETIJSKIH POVRŠINAH

Zgodaj spomladi je čas za gnojenje in pripravo kmetijskih površin. Pri tem moramo upoštevati več pravil.

Ob koncu februarja oz. v začetku marca nastopi čas, ko je rastlinam ozimnih žit potrebno dodati potrebne količine dušika in žvepla s prvim dognojevanjem. Pravočasna izvedba prvega dognojevanja ozimin ima odločilen vpliv pridelka žitnega zrnja.

Čas gnojenja je omejen z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, ki nalaga časovne omejitve predvsem v obdobju od 15. novembra do 1. marca, ko je gnojenje večinoma prepovedano.

Ne glede na zgoraj zapisano omejitev, pa je gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili vedno prepovedano:

  • na poplavljenih tleh,
  • na tleh, nasičenih z vodo ali prekritih s snežno odejo in na zamrznjenih tleh,
  • na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, na nerodovitnih zemljiščih ter vodnih zemljiščih,
  • na nekaterih gozdnih zemljiščih in na priobalnih zemljiščih,
  • na območjih vodnih zajetij.

Celotno uredbo in njena določila najdete na povezavi http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED5124, namen uredbe pa je preprečiti uporabo gnojil, ki vsebujejo dušik, v času, ko rastline hranil ne potrebujejo in s tem zmanjšati izpiranje dušika v površinske in podzemne vode.

Gnojenje na vodovarstvenih območjih

Na vseh vodovarstvenih območjih, ki so opredeljena z zakonodajo in ne glede na letni čas, veljajo omejitve gnojenja z dušikom. Tam lahko gnojimo samo na osnovi gnojilnih načrtov. Za izdelavo le teh je potrebno narediti analizo tal na vrednosti fosforja, kalija in organske snovi v tleh. Izdela se v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje.

Smrad, nezaželen sopotnik

Kmetijstvo onesnažuje ozračje z amonijakom, s toplogrednimi plini, z različnimi snovmi, ki povzročajo smrad, s prahom, kemikalijami in dimom. Izpustom se ne moremo izogniti, lahko pa jih zmanjšamo.

V Sloveniji nimamo nobenega predpisa, ki bi urejal emisijo neprijetnih vonjav, zato tudi inšpekcija nima pravne podlage, da bi ukrepala v primeru samega smradu, ker smrad kot tak v naših predpisih ni opredeljen. V zvezi z gnojenjem z živinskimi gnojili obstaja le dobra kmetijska praksa. »V skladu s kodeksom dobre kmetijske prakse je emisije smradu pri gnojenju z živinskimi gnojili mogoče zmanjšati z izbiro ugodnih vremenskih razmer. Na travinju, kjer zadelava gnojevke v tla ni mogoča, je to najučinkovitejša metoda za zmanjšanje emisij. Za gnojenje se izbere miren, hladen in vlažen dan. Če je mogoče, se gnojenje izvede zvečer ali pred oziroma ob rahlem dežju,« pojasnjujejo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Zavedati se moramo, da brez gnojenja ni pridelka. Z izvajanjem dobrih kmetijskih praks je možno doseči cilj, da je gnojenje nemoteče za prebivalce, ki živijo poleg kmetijskih površin, ter ob tem zagotoviti zadostno zalogo hranil za rast rastlin v rastni sezoni. Z gnojenjem torej rastlinam zagotavljamo hranila za rast, kar je predpogoj za doseganje želenih in kakovostnih pridelkov.

Smrad je eden najpogostejših vzrokov za nesoglasja med kmeti in okoliškim prebivalstvom, saj se mu v celoti ne moremo izogniti, lahko pa ga zmanjšamo. Pri gnojenju z gnojevko in gnojnico se moramo izogniti pršenju. Če je mogoče, uporabljamo opremo, ki omogoča nanašanje tekočih gnojil neposredno na tla ali celo vbrizganje gnojil v tla. Na njivah živinska gnojila čimprej, vsaj v 24 urah, zaorjimo ali vsaj plitvo zadelajmo v tla.

Počistimo za seboj!

Potrebno je izpostaviti še 6. člen Zakona o cestah, ki narekuje kmetom prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste, katere lahko ob neupoštevanju prinesejo kazni za prekrške. Za kršitve je na območju občin ustanoviteljic Skupne občinske uprave Maribor pristojna Medobčinska inšpekcija.

Ta člen pravi, da kmetje na cestnem zemljišču javne ceste ne smejo:

  • odvajati meteorne vode, odplak ali drugih tekočin,
  • po brežinah spuščati kamenja, lesa in drugih materialov oz. predmetov,
  • postavljati ograj in stebričkov ter zasaditi žive meje, drevje, trto ali druge visoke nasade oz. poljščine,
  • nameščati ali odlagati lesa, opeke, zemlje, drug material ali predmete,
  • nasipati zemljišča ali nameščati kakršnekoli predmete, ki bi lahko ovirali ali onemogočali nemoteno in varno odvijanje cestnega prometa;
  • razsipati sipkega materiala, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe.

Pred vključitvijo vozila v promet na javni cesti s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, kmetijskega zemljišča ali območja izvajanja del, morajo kmetje in drugi vozniki odstraniti z vozila ter s površine koles material, s katerim bi se lahko onesnažilo vozišče (npr. zemlja, blato).

1      

 

 

 

Vir fotografije: pixabay.com

Viri:


Pripravili:
Andreja Kavaš in Nina Gornik Mulec
Skupna služba varstva okolja
Skupna občinska uprava Maribor

Osnovni podatki

logo

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Jurovski Dol 70b
2223 Jurovski Dol

ID za DDV: SI58481435

Kontaktni podatki

TEL: 02 729 52 50

E: obcina@obcinajurij.si

www.obcinajurij.si

Uradne ure

ponedeljek:    od 8.do 14.ure
torek:    od 8.do 14.ure 
sreda:   od 8.do 12.ure in od 13.do 17.ure
četrtek:   od 8.do 14.ure
petek:   od 8.do 13.ure

 

Meni