OKTOBER TUDI V ZNAMENJU HOJE, HRANE IN VARČEVANJA

Obeležimo še tri pomembne okoljske dneve.

15. oktober je Svetovni dan hoje, ki sovpada z nedavnim Evropskim tednom mobilnosti, kjer nagovarjamo vse, da se poslužujejo bolj ekološkim oblikam transporta. In ne samo, da s hojo pomagamo lastnemu zdravju in aktivno preživetemu času, s tem dodamo lasten delček k mozaiku ohranjanja našega planeta.

1

 

 

 

 

Vir slike: https://happydays365.org/take-a-walk-in-the-park-day/take-a-walk-in-the-park-day-march-30/

16. oktober, Svetovni dan hrane, letos poteka pod sloganom »Ne pustimo nikogar za seboj« (Leave NO ONE behind). Link: https://www.fao.org/world-food-day/en

Leto 2022 še vedno zaznamuje vseprisotna pandemija, prav tako segrevanje zemlje, višanje cen, mednarodni konflikti in napetosti, kar skupaj močno vpliva na globalno varnost hrane. Zato je še toliko bolj pomembno, da družba zgradi trajnostni svet, kjer ima vsak dostop do kakovostne hrane. Osrednji dogodek ob svetovnem dnevu se bo zgodil 14. oktobra na sedežu FAO (več o dogodkih: https://www.fao.org/world-food-day/events/global-events/en). Prav tako bo med 17. in 21. oktobrom organiziran Svetovni prehranski forum, z letošnjo temo »Zdravo prehranjevanje. Zdrav planet«. Link: https://www.world-food-forum.org/.

31. oktobra, kot zadnji okoljski dan v mesecu, obeležujemo Dan varčevanja. Še posebej letos, ko nam grozi energetska kriza, draginja na vseh področjih, priporočamo temeljit razmislek kako preudarno ravnati z denarjem. Nekaj nasvetov smo za vas zbrali tukaj: https://okolje.maribor.si/novice/novica?tx_ttnews%5Btt_news%5D=1117&cHash=04bd0f0b7d721e2b7f1c93cf3c25f416

Občane vabimo, da se ob Svetovnem dnevu hoje sprehodijo po poteh svoje občine, bodisi na kakšen grič ali hrib, sprehod ob jezeru ali ribniku, morda zavijejo na kakšno novo gozdno pot. S spodbujanjem hoje ne pomagamo samo sebi, da smo fizično bolj zmogljivi, ampak tudi damo svoj zeleni odtis našemu planetu, narava pa nam povrne s svojo svežino in lepimi razgledi. Občine si z vlaganjem v infrastrukturo zelo prizadevajo, da bi občanom omogočale kakovostne in predvsem varne poti, bodisi šolske, sprehajalne ali pohodniške. Velikokrat organizirajo dogodke, ki vključujejo tudi gibanje in prav je, da se jih v velikem številu udeležujemo. Seveda pa lahko v največji meri poskrbimo sami, da postane hoja del našega vsakdana.

Posebna skrb v občinah je namenjena tudi projektom lokalno pridelane hrane. Občine so pobudnice, da lahko občani dostopajo do lokalne, kvalitetne in ekološko pridelane hrane, z vzpostavitvijo tržnic, spodbujanjem festivalov in dogodkov, kjer se trži lokalna ponudba, spodbuja se posluževanje lokalne hrane v javnih zavodih, informira se občane o pomembnosti samooskrbe, lokalnih resursov in preprečevanje množične potrošnje in posledično zavrženja hrane. Ob tem vas vabimo, da podprete lokalne ponudnike in jih obiščete, ter tako namenite podporo varni prehrani in samooskrbi. Lahko pa za to poskrbite kar sami, kar iz svojega vrta.

Pripravila:
Andreja Kavaš
SOU Maribor, Skupna služba varstva okolja

ZAČETEK OKTOBRA V ZNAMENJU HABITATA, VARSTVA ŽIVALI IN GEOPESTROSTI

Zavedajmo se pomena sožitja v nekem prostoru

Aktivnosti, povezane z okoljsko tematiko v oktobru, se je pričel Svetovnim dnevom habitata, ki ga obeležujemo prvi ponedeljek v oktobru. Dan habitata je posvečen razvoju mest in naselij, izboljševanju življenjskih pogojev v njih ter prizadevanjem za zagotovitev osnovne pravice ljudi do primernega bivališča. Letošnji slogan se imenuje »Pazi na vrzel. Ne pusti nikogar in nobenega mesta za seboj.« (Mind the Gap. Leave No One and Place Behind - https://www.un.org/en/observances/habitat-day.

V Sloveniji je letos temu posvečen kar cel oktober v okviru prireditev »Mesec prostora 2022«, v okviru katerih bodo približane aktualne teme prostorskega in urbanega razvoja, prostorskega načrtovanja, arhitekture, trajnostne gradnje ter stanovanjske politike. Več informacij na Kje bi pa ti živel? Mesec prostora 2022 | GOV.SI

4. oktober je eden najpomembnejših okoljskih dni v oktobru, to je Svetovni dan varstva živali, ki ga obeležujemo že od leta 1931. Prav je, da ob tem dnevu opozorimo, da na zemlji nismo sami in da se je potrebno zavzemati za ohranjanje živali ter njihovega prostora.

Evropska unija je na področju varstva in etike ravnanja z živalmi v mnogočem vodilna. Tudi v Sloveniji smo v našo zakonodajo zapisali, da so živali čuteča bitja in lani sprejeli tudi novelo Zakona o zaščiti in odnosa ljudi do živali.

V Sloveniji živi okoli 22.000 živalskih vrst, zavarovanih pa jih je več kot 800. V naravovarstveno omrežje Natura 2000 v Sloveniji je vključenih 205 živalskih vrst, kjer prevladujejo s 119 vrstami ptice. Slovenija velja za državo, ki je med naravno najbogatejšimi v Evropski uniji in svetu, saj na našem ozemlju živi več kot 1 % vseh znanih živečih vrst bitij na Zemlji in več kot 2 % kopenskih.

Človek ogroža živali najbolj s svojimi posegi (izguba prostora, hrane, vode), intenzifikacijo kmetijstva (izguba prostora, hrane in vode), opuščanjem rabe (izguba prostora), vnosom tujerodnih vrst (izguba prostora, hrane in vode), onesnaževanjem in pretirano rabo naravnih virov.

Zavod RS za varstvo narave ob tem dnevu nagovarja vse, da se zavzamejo za ohranjanje živali in poudarja, da lahko prav vsak posameznik prispeva k prijaznejšemu okolju za živali (https://zrsvn-varstvonarave.si/4-oktober-svetovni-dan-varstva-zivali/).

Prvi vikend v oktobru je posebej posvečen tudi Evropskemu dnevu opazovanja ptic, ki ga obeležujemo od leta 1993 in poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje.

Sledi 6. oktober, ko obeležujemo prvi Mednarodni dan geopestrosti, katerega poslanstvo je ozaveščanje družbe o pomenu pestrosti geoloških, geomorfoloških in hidroloških oblik in procesov, s tem pa tudi ohranjanju geološke, geomorfološke in hidrološke naravne dediščine. Več si lahko preberete na https://zrsvn-varstvonarave.si/mednarodni-dan-geopestorsti/.

Tudi na območju nekaterih občin v Podravju so že v preteklosti bila prepoznana območja s tovrstno naravno dediščino, ki so posebej zavarovana z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik št. 17/92). Nekaj pomembnejših: Krajinski park Drava, Krajinski park Kamenščak-Hrastovec, Krajinski park Rački ribniki – Požeg, naravni spomenik Drava – stara struga, Framski slap (Slap Sklace), izviri in ribniki v Miklavžu, naravni spomenik Pekrska gorca, Kamnica – Huzarski skok, Kamnica – vražje skale, Mariborski otok, Vešnerjeva jama na Slivniškem Pohorju, idr.

V mesecu septembru je Skupna služba varstva okolja v SOU Maribor, pozvala občine, k spodbuditvi svojih zavodov, društev ter ostalih zainteresiranih, da se s svojimi aktivnostmi pridružijo obeleženju okoljskih dni v mesecu oktobru.

Pripravila:

Andreja Kavaš
SOU Maribor, Skupna služba varstva okolja

Osnovni podatki

logo

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Jurovski Dol 70b
2223 Jurovski Dol

ID za DDV: SI58481435

Kontaktni podatki

TEL: 02 729 52 50

E: obcina@obcinajurij.si

www.obcinajurij.si

Uradne ure

ponedeljek:    od 8.do 14.ure
torek:    od 8.do 14.ure 
sreda:   od 8.do 12.ure in od 13.do 17.ure
četrtek:   od 8.do 14.ure
petek:   od 8.do 13.ure

 

Meni