PRED NAMI SO TRIJE OKOLJSKI DNEVI

Poleg Dneva Zemlje prihodnje dni obeležujemo še Dan v rabljenih oblačilih in Slovenski dan brez zavržene hrane.

22. 4. 2023 – Svetovni dan Zemlje

Svetovni dan Zemlje, ki ga obeležujemo že več kot pol stoletja, je namenjen vsem prebivalcem našega planeta, vzpodbuja pa k aktivnemu ter odgovornemu delovanju v smeri trajnostnega razvoja na vseh področjih, tudi v sektorjih kmetijstva in gozdarstva.

Letošnja tema je Vlagajmo v naš planet! Svetovni dan Zemlje nas nagovarja, da je še čas za rešitev planeta in da lahko izberemo uspešno in trajnostno prihodnost ter da obnovimo naravo in zgradimo zdrav planet za naše otroke. Veliko je področij in aktivnosti, kjer se lahko tako posamezniki kot podjetja angažiramo za boljši planet.

1

 

 



Vir: pixabay.com

Kaj lahko stori vsak od nas?

Pogozdovanje je eden najpomembnejših in najbolj dostopnih načinov, kako lahko ljudje prispevajo k reševanju izzivov podnebnih sprememb. Pogozdovanje lahko stabilizira zemljišča pred erozijo ali naravnimi nesrečami, izboljša zdravje tal in napajanje podtalnice, spodbuja avtohtono in endemično favno ter zagotavlja gospodarski razvoj bližnjih skupnosti.

Opraševalci so ključnega pomena za globalno proizvodnjo hrane in prehransko varnost. Brez opraševalcev bi številna živila, od katerih smo odvisni, postala redka, kar bi ogrozilo življenje na našem planetu. Zato pomagajmo zaščititi opraševalce pred nevarnimi pesticidi in jim zasadimo vrt z medovitimi rastlinami ali pustimo kak del trate nepokošen, dokler cvetlice ne odcvetijo.

Planetu pa lahko pomagamo tudi z aktivnostmi na področju tekstila in odpadne hrane, čemur sta posvečena dneva opisana v nadaljevanju.

23. 4. 2023 – Dan v rabljenih oblačilih

Sistemske spremembe seveda moramo zahtevati, a te ne bodo prišle čez noč. Lahko pa čez noč spremenimo svoje vsakdanje navade in posredno vplivamo na povpraševanje in ponudbo bolj trajnostnih modelov proizvodnje in potrošnje oblačil. Ponovna uporaba oblačil rešuje več izzivov sodobne družbe – hiperprodukcijo, hiperpotrošnjo in hiperodlaganje, katerim se najlažje zoperstavimo z zgledom. Zato vas vabimo, da si tudi vi 23. aprila oblečete rabljena oblačila. Lahko sodelujete v akciji #DanVRabljenihOblačilih, ki jo organizirajo Ekologi brez meja. Več informacij najdete na njihovi spletni strani.

Obiščite izmenjevalnice oblačil, trgovine z rabljenimi oblačili ali šiviljski tečaj.

Cunjami misli eko m

 

 

 

 

Vir: ZPM Maribor

Pred petimi leti je skupina mladih želela opozoriti na težave, ki jih povzroča hitro menjajoča se moda. Zato je Zveza prijateljev mladine Maribor pričela vsak zadnji torek v mesecu prirejati izmenjevalnico oblačil, ki so jo poimenovali Cunjami. Udeležite se ga lahko že naslednji torek, 25. 4. 2023, med 17. in 19. uro v Domu ustvarjalnosti mladih na Razlagovi ulici.

Prav tako je v Mariboru več trgovin, kjer ponujajo oblačila iz druge roke, kot je na primer Ropotarnica na Partizanski cesti. Lahko se pa tudi vpišete v šiviljski tečaj in se naučite kako popraviti ali predelati svojo obleko.

24. 4. 2023 - Slovenski dan brez zavržene hrane

Vlada RS je za 24. 4. razglasila Slovenski dan brez zavržene hrane. Ta dan skupaj s pobudnikoma Lidl Slovenija in Ekošola ter številnimi drugimi partnerji obeležujemo že tretje leto.

Zavržena hrana je danes eden večjih globalnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Proč mečemo ogromne količine neporabljene, pretečene ali celo sveže hrane, saj imamo v razvitih državah svežo in poceni hrano vedno na dosegu roke.

Na dan brez zavržene hrane želimo slehernega posameznika spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter predstaviti številne možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni. 

Kaj lahko v vsakdanjem življenju storimo za zmanjšanje količine odpadne hrane?

  • Kupimo samo to, kar zares potrebujemo.
  • Razumimo pomen »porabiti do« in »uporabno najmanj do«.
  • Porabimo, kar že imamo.
  • Izogibajmo se prevelikim porcijam.
  • Prepoznajmo, kdaj je plesen nevarna.
  • Delimo odvečno hrano.
  • Uporabimo tudi manj želene dele živil.

Reciklirana kuharija ponuja veliko idej, kako porabiti ostanke kosila ali večerje ter iz njih ustvariti novo domiselno jed.

dan brez zavrzene hrane naslovna

 

 

 

 
Vir: boljsi-svet.si

Viri:
www.gov.si
www.ebm.si
www.prehrana.si
www.boljsi-svet.si

OPRAŠEVALCI POTREBUJEJO NAŠO POMOČ

Občine se pridružujejo akciji kasnejše košnje na javnih zelenih površinah, dokler ne odcvetijo prve cvetlice.

Opraševalci so živali, ki prenašajo cvetni prah iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk. Ta prenos je ključen za spolno razmnoževanje rastlin. V Evropi so to predvsem žuželke, kot so čebele (vključno s čmrlji, medonosnimi čebelami in samotarskimi vrstami čebel), ose, metulji, vešče, hrošči, muhe trepetavke in druge vrste muh. Večina žuželk opraševalk je divjih vrst, nekatere pa se gojijo zaradi njihovega gospodarskega pomena.

Brez opraševalcev ni prehranske varnosti

Opraševalci so bistveni za naravo in človeštvo. Povečujejo količino in kakovost hrane ter nam navsezadnje zagotavljajo zanesljivo preskrbo z njo. V EU je skoraj štiri petine divjih cvetlic in kmetijskih rastlin zmernega pasu odvisnih od opraševanja žuželk. Po izračunih je letni prispevek žuželk opraševalk k evropskemu kmetijstvu ocenjen na približno 15 milijard EUR.

1 

 

 

 

Vir: Poročilo Evropskega računskega sodišča

https://op.europa.eu/webpub/eca/special-reports/pollinators-15-2020/sl/

Več kot 40 % žuželk grozi izumrtje

V zadnjih desetletjih sta številčnost in raznovrstnost divjih opraševalcev v EU upadla, zaradi vse večje grožnje, ki jo povzroča človekova dejavnost. Izguba življenjskega okolja zaradi prehoda na intenzivno kmetijstvo ter uporaba pesticidov in gnojil sta dva od glavnih vzrokov za upadanje. K temu je potrebno prišteti še podnebne spremembe (vse pogostejše pomladanske pozebe in poletne suše), ki prav tako močno omejujejo cvetenje. Najbolj prizadete vrste žuželk (opraševalcev) so metulji, vešče, čebele in hrošči. V Evropi grozi izumrtje kar četrtini vrst čmrljev, kar se že pozna na kmetijski pridelavi.

Pomagajo tudi občine

Najpomembnejše je ohranjanje in varovanje cvetočih travnikov. Opraševalci potrebujejo hrano skozi celotno obdobje svojega razvoja. Zgodaj spomladi jim hrano zagotavlja cvetoče sadno drevje nato pa na vrsto pridejo razne medovite rastline. Za pomoč pri ohranjanju opraševalcev je zelo pomembno, da se prva košnja opravi čim kasneje oziroma takrat, ko travniške cvetlice odcvetijo in odvržejo seme. Naravni travniki prav tako zagotavljajo varno gnezdenje. Med cvetoče travnike lahko uvrstimo tudi obcestne trate in domače zelenice, ki jih kosimo kasneje in redkeje, njive pokrite z mrtvo koprivo, sajenje medovitih rastlin in mejic. Predvsem pa moramo za varstvo posameznih rastlin (npr. sadno drevje) uporabljati čim bolj ekološko primerne pripravke. Več idej kako pomagati opraševalcem najdete tukaj: https://okolje.maribor.si/novice/novica?tx_ttnews%5Btt_news%5D=1084&cHash=3c34f1f2d82ccc864cfbeea40a1614d1

Lokalne skupnosti si skozi svoje redne dejavnosti in v okviru posameznih investicijskih projektov prav tako prizadevajo za širjenje zelene infrastrukture ter zasaditvijo medovitih rastlin, hkrati pa posebno pozornost namenjajo ohranjanju zavarovanih območij narave. V Skupni službi varstva okolja Skupne občinske uprave Maribor smo že v letu 2022 začeli s projektom zagotavljanja površin za pašo opraševalcev na občinskih javnih zelenih površinah. Poleg Mestne občine Maribor so se letos spomladi akciji pridružile še druge občine, ustanoviteljice Skupne službe varstva okolja (Duplek, Hoče-Slivnica, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Rače-Fram, Ruše in Sv. Jurij) . V svojem okolju so tako izbrale primerne lokacije (občinske zelene površine, zelenice ob vrtcih ali šolah, ipd.) in postavile enotne info-tablice, ki bodo obveščale sprehajalce o nameri (avtorica tablice: mag. Živa Bobič Červek, SSVO).

2

 

 

 

 

Vir: Z informativno tablico označena javna zelena površina v Mestni občini Maribor spomladi 2022 (SSVO)

Vabimo tudi občane, da se pridružijo akciji kasnejše košnje, kjer je to mogoče. Na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. bomo veseli kakšne fotografije. Utrinke cvetočih zelenic, mejic, travnikov bomo sproti objavljali na naši spletni strani. https://okolje.maribor.si/delovna-podrocja/narava/biotska-raznovrstnost/default-21b2bf5627 .

Sicer pa naj velja rek »Ko se narava prebudi, naj okrog nas zacveti in zabrenči«.

SKUPNA OBČINSKA UPRAVA MARIBOR
Skupna služba varstva okolja
Cvetka Slana

 

Osnovni podatki

logo

Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah

Jurovski Dol 70b
2223 Jurovski Dol

ID za DDV: SI58481435

Kontaktni podatki

TEL: 02 729 52 50

E: obcina@obcinajurij.si

www.obcinajurij.si

Uradne ure

ponedeljek:    od 8.do 14.ure
torek:    od 8.do 14.ure 
sreda:   od 8.do 12.ure in od 13.do 17.ure
četrtek:   od 8.do 14.ure
petek:   od 8.do 13.ure

 

Meni