Na lep sončen jesenski dan nas v našem vrtcu povsem nepričakovano obišče starejši par. Mož z belo palico in s sončnimi očali ter žena, ki ga drži pod roko. Ko ju zagledam v garderobi vrtca, jima ponudim pomoč in ju povabim v pisarno. Gospod mi je nekako poznan, vendar v samem hipu težko rečem od kod. Povabim gospo ravnateljico, Vesno Breznik, da se nam pridruži. Seveda, gospoda Boruta Sotlarja in njegovo ženo Slavko prepoznam iz televizijskih ekranov. Razložita nama, zakaj sta prišla in takoj sva obe dobili solzne oči, saj nisva verjeli slišanemu.
Gospod Borut je oslepel pred 11 leti, diagnoza rak na modih, razširjen v pljuča in možgane. Prestal je mukotrpno zdravljenje: operacije, kemoterapije in obsevanja. Za mnoge je bil odpisan primer. A mu je uspelo – s pomočjo uradne medicine, podpore družine in močne lastne volje. Raka nima več, žal pa je zaradi tumorja na možganih oslepel. A se ni predal. Ustvaril si je mizarsko delavnico, v kateri izdeluje lesene stolčke, ki jih podarja vrtcem. Naš vrtec je že 58. po vrsti, kateremu je ta izredno prijazen par podaril veliko količino lesenih izdelkov – mizic, stolov, lesenih iger.... In na dan obiska sta jih imela že zraven v prtljažniku kombija, katerega vozi prijatelj zakoncev in jima tako na tej dobrodelni poti pomaga.
Otroci iz skupin Sončki in Zvezdice so pomagali pri raztovarjanju izdelkov. V zahvalo pa so jima zapeli pesmice. Mizic, stolov, klopi, labirintov, tobogana za žogico, zabojčkov in košaric so se otroci izredno razveselili. Razdelili smo jih na vseh 5 skupin in jih otroci pri svoji igri že uporabljajo.
To zgodbo sem povedala že številnim ljudem, saj se danes stežka verjame dobroti tega para, in prav je, da jo izveste tudi vi. Fascinirana sem nad življenjsko zgodbo gospoda, ki je bolezen premagal in je živ dokaz, da je z močno voljo mogoče doseči vse.
Hvala g. Borut in ga. Slavka za presenečenje in darovane lesene izdelke. Za vedno nam boste ostali v spominu, vsi pa vama želimo predvsem zdravja in uspeha v prihodnosti, ki naj bo čim daljša.
Zapisala: Gabrijela Murko
