Sveti Jurij ni le cvetni maj,
sveti Jurij je svoboda
in življenje in moč in priroda,
in tema le zimski bil zmaj…
(po J. M. Aleksandrov)
Jurij je bil vojščak višjega rodu, doma iz Kapadokije in je živel v 4. stoletju. Najbolj znana legenda o Juriju je iz srednjeveške knjige Legenda aurea. Po njej naj bi Jurij izhajal iz imenitne družine. Bil je vojak. Takrat je deželo obvladoval zmaj, ki so mu morali vsak dan žrtvovali dve ovci, da so ga pomirili. Ko je zmanjkalo ovc, je zahteval človeške žrtve. Žreb, ki naj bi določil prvo žrtev, je izbral kraljevo hčer in ta se je oblekla v nevestina oblačila. Tedaj je Jurij s sulico napadel zmaja, ga ranil in pripeljal pred ljudstvo. Obljubil je, da go bo ubil, če se mu bodo vsi pustili krstiti. Ko sta se ljudstvo in kralj s tem strinjala, je Jurij ubil zmaja, potem pa krstil petnajst tisoč ljudi.
Preganjalci kristjanov so leta 305 Jurija ujeli. Vsa mučenja je prestal brez poškodb. V srednjem veku, ko je njegovo ime prišlo v Evropo, so ga zelo častili, vendar ne zaradi mučeništva, ampak zaradi njegovega junaštva. Zato je postal tudi zavetnik mnogih dežel in mest.
Tudi naša občina praznuje svoj praznik na dan 23. april – Jurjevo. Grb občine predstavlja Sv. Jurij, zaščitnik viničarjev, viteških redov, tabornikov, kmetov, rudarjev, lončarjev, sodarjev, ujetnikov, popotnikov in konjenikov. Sv. Jurij je hkrati tudi farni zavetnik. Upodobljen je na konju v boju z zmajem. Njegov atribut je sulica, ki ima na vrhu zastavo, ki plapola v desno stran grba. Na njej je grozd z dvema trtnima listoma, ki predstavlja vinorodnost našega območja. V levi zgornji strani je šesterokraka simetrična zvezda. Njeni kraki so rahlo izbočeni. Podobne tri takšne zvezde najdemo na našem največjem arhitekturnem spomeniku, cerkvi Sv. Jurija.
Jurij kot Pomlad, ki premaga Zimo, iztrga iz
krempljev Zemljo, ogroženo kraljično(legenda
o Juriju). Hrup trobentanja, zvončkljanja in
tuljenja naj bo pregnal vse zimske demone.
S kresovi in metanjem žarečih bukovih ploščic
kar je koroška značilnost, so naši predniki v
predkrščanski dobi skušali ojačati sonce,
božanski ogenj na nebu.
