27.4.2008 – 9. TRADICIONALNI POHOD »SPOZNAVAJMO SVOJ KRAJ«
GASTERAJSKA POT
Sončna, praznična nedelja, 27.april 2008, je privabila rekordno število pohodnikov. Kar 121 se nas je skupaj pognalo na pot iz centra Jurovskega Dola, ob Globovnici proti Lenartu, po poti pa se nam je pridružilo še 9 pohodnikov – skupna udeležba je torej 130 pohodnikov. Pestra druščina najmlajših, malo starejših, domačinov in gostov od Pesnice, Selnice ob Muri, Voličine, Sv. Ane, Dupleka, Dobrovcev, Biša, Oplotnice, Maribora,…družin in posameznikov, županovega pozdrava na začetku, od kitarista Vlada do fotografa Maksimiljana, vse to je bilo zagotovilo, da se bomo lepo imeli in da bo pohod dosegel svoj namen.
V naselju Malna (Amerika) smo se povzpeli med njivami do glavne ceste, jo prečkali in se skozi gozd podali v Sp. Gasteraj proti prvi kontrolni točki pri Breznikovih (Švarc), kjer smo bili prijazno pogoščeni in krajši počitek je prišel prav. Že ob poti smo od daleč občudovali konje Divjakovih, ki so se pasli v pašniku; pri Breznikovih pa nas je od blizu opazoval Primožev beli lepotec.
Po vzponu na Gasterajski vrh nas je prijetno presenetil postanek pri Zorjanovih, nakar smo se spustili v Gasterajsko šumo in sredi zelenih livad občudovali »največje rastišče« šmarnic v Jurovskem Dolu. Pot nas je vodila po robu Občine Sv. Jurij mimo Ornikovih in Baumanovih naprej proti Žitencam. Ustavili smo se na kmetiji Hetja (Bohak) in slišali o njihovih islandskih konjih ter dejavnosti kmetije, o kateri je spregovorila prijazna Jožica Bohak. Obiskali smo konje na pašniku in nadaljevali pot proti Verboštovim, kjer nas je čakal daljši postanek za malico. Domači kruh in zaseka pa gibanice in estetsko pripravljena pogostitev na zeleni livadi skrbno urejene domačije v miru žitenske narave je pomirila že izčrpane želodce. Otroci, ki so bili med pogumnimi udeleženci pohoda, saj so vztrajno vzdržali skupaj z nekaterimi po letih krepko starejšimi pohodniki kar cca 18 km poti.
Sonce je peklo, ko smo nadaljevali po žitenski dolini proti križišču poti pri Rotveinovih. Nadaljevali smo po dolini mimo Strnadovih, kjer smo spet srečali konje v pašniku in z brega nas je opazoval Gomoljev lepotec Džimi. Namenjeni pa smo bili v tiho in zeleno dolino Sp. Velke (sosednja občina Šentilj), kjer smo obiskali Konjeniški klub Polo, ki vse od leta 1993, od vsega začetka namreč s svojim lastnikom Vojkom Podgornikom obiskuje Jurjevo. Pričakala nas je prijazna oskrbnica Marjana in se nam pridružila na pohodniški poti do konca poti s svojo hčerko Špelo.
Utrujeni od poti in sonca smo zavili v Ventejev gozd preko brvi potoka v sosednji občini in se povzpeli po gozdni strmini, najbrž »največjem rastišču divjega luka« na mejo Zg. Gasteraja in ob meji naselij hodili mimo kmetije Trilerjevih (tudi znanih rejcih konjev) do Jurjevskega Dola, kjer smo se spustili v dolino na glavno cesto Jurovsko križišče - Zg. Velka ter se z bolečimi nogami približevali Toplakovim na Malni, kjer nas je čakal topli obrok: obara, domači kruh in ajdovi žganci, domača glasba, pohodniška torta in konec dneva.
Velika družina smo bili. Vsi smo zmogli do konca. Morda je bilo celo nekoliko preveč kilometrov, a že ob zaključku smo povedali, da bo zato naslednje leto toliko manj. Naslednje leto se vidimo na jubilejnem 10. pohodu, ki bo praznovanju primeren – PRAZNIČEN, s številnimi presenečenji, nagradami in ne naporen.
Marija Šauperl
