OPRAŠEVALCI POTREBUJEJO NAŠO POMOČ

Občine se pridružujejo akciji kasnejše košnje na javnih zelenih površinah, dokler ne odcvetijo prve cvetlice.

Opraševalci so živali, ki prenašajo cvetni prah iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk. Ta prenos je ključen za spolno razmnoževanje rastlin. V Evropi so to predvsem žuželke, kot so čebele (vključno s čmrlji, medonosnimi čebelami in samotarskimi vrstami čebel), ose, metulji, vešče, hrošči, muhe trepetavke in druge vrste muh. Večina žuželk opraševalk je divjih vrst, nekatere pa se gojijo zaradi njihovega gospodarskega pomena.

Brez opraševalcev ni prehranske varnosti

Opraševalci so bistveni za naravo in človeštvo. Povečujejo količino in kakovost hrane ter nam navsezadnje zagotavljajo zanesljivo preskrbo z njo. V EU je skoraj štiri petine divjih cvetlic in kmetijskih rastlin zmernega pasu odvisnih od opraševanja žuželk. Po izračunih je letni prispevek žuželk opraševalk k evropskemu kmetijstvu ocenjen na približno 15 milijard EUR.

1 

 

 

 

Vir: Poročilo Evropskega računskega sodišča

https://op.europa.eu/webpub/eca/special-reports/pollinators-15-2020/sl/

Več kot 40 % žuželk grozi izumrtje

V zadnjih desetletjih sta številčnost in raznovrstnost divjih opraševalcev v EU upadla, zaradi vse večje grožnje, ki jo povzroča človekova dejavnost. Izguba življenjskega okolja zaradi prehoda na intenzivno kmetijstvo ter uporaba pesticidov in gnojil sta dva od glavnih vzrokov za upadanje. K temu je potrebno prišteti še podnebne spremembe (vse pogostejše pomladanske pozebe in poletne suše), ki prav tako močno omejujejo cvetenje. Najbolj prizadete vrste žuželk (opraševalcev) so metulji, vešče, čebele in hrošči. V Evropi grozi izumrtje kar četrtini vrst čmrljev, kar se že pozna na kmetijski pridelavi.

Pomagajo tudi občine

Najpomembnejše je ohranjanje in varovanje cvetočih travnikov. Opraševalci potrebujejo hrano skozi celotno obdobje svojega razvoja. Zgodaj spomladi jim hrano zagotavlja cvetoče sadno drevje nato pa na vrsto pridejo razne medovite rastline. Za pomoč pri ohranjanju opraševalcev je zelo pomembno, da se prva košnja opravi čim kasneje oziroma takrat, ko travniške cvetlice odcvetijo in odvržejo seme. Naravni travniki prav tako zagotavljajo varno gnezdenje. Med cvetoče travnike lahko uvrstimo tudi obcestne trate in domače zelenice, ki jih kosimo kasneje in redkeje, njive pokrite z mrtvo koprivo, sajenje medovitih rastlin in mejic. Predvsem pa moramo za varstvo posameznih rastlin (npr. sadno drevje) uporabljati čim bolj ekološko primerne pripravke. Več idej kako pomagati opraševalcem najdete tukaj: https://okolje.maribor.si/novice/novica?tx_ttnews%5Btt_news%5D=1084&cHash=3c34f1f2d82ccc864cfbeea40a1614d1

Lokalne skupnosti si skozi svoje redne dejavnosti in v okviru posameznih investicijskih projektov prav tako prizadevajo za širjenje zelene infrastrukture ter zasaditvijo medovitih rastlin, hkrati pa posebno pozornost namenjajo ohranjanju zavarovanih območij narave. V Skupni službi varstva okolja Skupne občinske uprave Maribor smo že v letu 2022 začeli s projektom zagotavljanja površin za pašo opraševalcev na občinskih javnih zelenih površinah. Poleg Mestne občine Maribor so se letos spomladi akciji pridružile še druge občine, ustanoviteljice Skupne službe varstva okolja (Duplek, Hoče-Slivnica, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Rače-Fram, Ruše in Sv. Jurij) . V svojem okolju so tako izbrale primerne lokacije (občinske zelene površine, zelenice ob vrtcih ali šolah, ipd.) in postavile enotne info-tablice, ki bodo obveščale sprehajalce o nameri (avtorica tablice: mag. Živa Bobič Červek, SSVO).

2

 

 

 

 

Vir: Z informativno tablico označena javna zelena površina v Mestni občini Maribor spomladi 2022 (SSVO)

Vabimo tudi občane, da se pridružijo akciji kasnejše košnje, kjer je to mogoče. Na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. bomo veseli kakšne fotografije. Utrinke cvetočih zelenic, mejic, travnikov bomo sproti objavljali na naši spletni strani. https://okolje.maribor.si/delovna-podrocja/narava/biotska-raznovrstnost/default-21b2bf5627 .

Sicer pa naj velja rek »Ko se narava prebudi, naj okrog nas zacveti in zabrenči«.

SKUPNA OBČINSKA UPRAVA MARIBOR
Skupna služba varstva okolja
Cvetka Slana