Lovci lovske družine Sv. Jurij so se sestali na rednem letnem občnem zboru v nedeljo 6. marca 2011. Zraven članov LD so se vabilo prijazno udeležili predsednik LZ Maribor Brane Kurnik, župan Občine Sv. Jurij Peter Škrlec, predsednik Društva upokojencev Šinko Jože, predsednik Kulturnega društva Miroslav Breznik, Čebelarskega društva Stanislav Senekovič, ter predstavnik PGD Ivan Divjak.

Občni zbor se je pričel ob zvokih roga rogista Romana Ketiš. Nato je sledila slavnostna podelitev odlikovanj, s katerimi je na predlog UO LD Sv. Jurij LZS odlikovala za dosedanje aktivno delo v lovstvu z Znakom za lovske zasluge Franca Kranerja, Jožeta Rotveina in Ivana Bračiča, z Zlatim znakom za lovske zasluge Jožeta Komperšak st. in Janeza Komperšak, ter z Redom za lovske zasluge II. stopnje Ivana Bauman.

Sledila so poročila vseh članov UO po posameznih funkcijah, NO ter Disciplinske komisije. Nekaj misli iz osrednjih poročil.

Najprej je bil lov potreba zaradi preživetja, danes pa je prizadevanje za ohranitev divjadi in ohranjanje njene optimalne številčnosti v danem okolju. Po zaslugi lovskih organizacij se je število nekaterih vrst predvsem rastlinojede velika divjadi povzpelo skoraj do zgornje meje številčnosti. Medtem pa je mala divjad kljub vlaganjem in drugim prizadevanjem številčno upadla, predvsem zaradi spremenjenega načina obdelovanja zemlje.

Današnja organiziranost lova, načrtovanje odvzema iz lovišča, zakonski predpisi in seveda družbena klima so drugačni od tistih izpred več kot 60 let, ko je bila ustanovljena LD Sv. Juri, oziroma pred več kot 100 leti, ko je bilo organizirano slovensko lovstvo. V tem času so se zamenjale različne družbene ureditve, ki so lovstvo opredelile kot nepogrešljiv člen v družbeni verigi. In tako smo lovci s svojim delovanjem doprinesli tudi k pestrosti družbenega življenja v kraju v katerem delujemo.

Nova doba je prinesla vrsto sprememb tudi v tem odnosu. Oblikovali so se posamezniki, ki zaradi različnih razlogov nasprotujejo lovu, ter brez argumentov in strokovnih podlag kritizirajo našo vlogo v družbi. Eden izmed razlogov za to je prav gotovo pogojen z dejstvom, da se sodobni urbani človek oddaljuje od narave in ne dojema več njenih temeljnih zakonitosti.

To ugotovitev potrjujejo tudi v šolah, saj čedalje več, predvsem mestnih otrok ne pozna več niti najbolj razširjenih domačih živali, kaj šele tistih iz naravnega okolja. Pod temi pogoji se torej oblikuje rod, ki bo čez nekaj let krojil politiko do naravnega okolja in s tem tudi živali v njem.

Svoje razmišljanje o vlogi in delovanju LD so prispevali tudi vsi gostje, ki so v razpravah poudarili pomen lovstva, ter prizadevanje lovcev za ohranitev naravnega ravnovesja med divjadjo in drugimi uporabniki prostora. Posebej je bilo izpostavljeno tudi sodelovanje med občino, društvi v kraju ter krajani.

                                                                                                Starešina LD:
                                                                                                Franc Krivec

{phocagallery view=category|categoryid=20|limitstart=0|limitcount=0}